Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
džazno
tudi: žazno
Ta ljubljanska beseda ima kot pridevnik precej nedoločen pomen (predvsem pragmatičen), kot prislov pa pomeni zelo, ima pa šaljiv prizvok. Lahko se rabi pridevniško ali prislovno ("Potem je pa spet svoje džazne pravljice začela napletati ..." oz. "Ja, kar naj sama zrihta, ko je tako džazno pametna/lepa!"). Naglas na prvem zlogu.
Ta beseda je bila v devetdesetih menda splošno razširjena med ljudmi, tedaj v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih. Prvotno je res pomenila nekaj super, krasnega, sčasoma pa je zaradi pogoste uporabe dobila šaljiv prizvok, predvsem pa pomen, da govorec neko stvar opisuje kot resnično dobro, in mu poslušalec to tudi verjame, govorec sam pa o tem dvomi ali sam pri sebi celo zanika.
Včeraj jo je spodrival "džabest" in danes "ultimativno"
džazule
Izraz je nastal poleti 2008 med pogovorom o joških.Ptujačni jim pravijo tudi jozli. Nakar so postali džozli saj so se po angleščili, da pa se še sliši bolj rapersko in funky pa so na koncu postale DŽAZULE.
džidiper
Nastopač, ki poskuša z rabo tujk narediti vtis strokovnosti, kompetentnosti in všečnosti.
Beseda izhaja iz ekonomističnih krogov, kjer nekateri uporabljajo kratico BDP, eni pa džidipi - GDP.
Zaradi njegovega stalnega džidipiranja v javnosti in podobnosti s priimkom, nekateri ministra Čuferja imenujejo Džidiper
edukrat
Ravnatelj ali šolski uslužbenec, ki je poln samega sebe, šolo pa vodi nedemokratično, formalistično in avtokratsko. Ne loti se nobene novosti in preračunljivo čaka, da drugi naredijo vse namesto njega, njegov cilj pa je v brezdelju, neizpostavljanju in nesprejemanju odgovornosti vedriti na položaju in se sončiti v ugledu in pomembnosti do odhoda v penzijo.
[1]
pedagog, psiholog ali pedagoški svetovalec, ki brez stika z realnostjo uveljavlja svojo voljo in svoj pogled
eksati
umreti (žargon reševalcev)
Še dobro jo je odnesel, taki ponavadi eksajo.
Fafati na silo=)
eksati - hitro popiti. (npr. Tale pa je eksal pivo kot za šalo)
ekskuzar
Opravičevalec
Učenec, ki se bodisi vljudnostno bodisi izogibalno vedno opravičuje in izgovarja
Starš, ki svojemu otroku v šoli nekritično opravičuje ali ga zagovarja tudi takrat, ko je očitno kriv ali napravil neko neumnost ali ko je očitno kolobodja pa ga predstavlja kot zavedenca, ki so ga drugi prepričali v neustrezno ravnanje
2. Nekdo, ki ves čas že v napovedi uporablja - se že vnaprej opravičujem. Ali omiljuje svojo zajedljivost ali cinizem s sori ali sorči
elpepe
kratica za: lepa, prijazna, poštena; presežna ženska; sinonim za (LPP)
Blizu oznaki ženska - (avtobus)
"Danes sem šel pa na kavo z eno elpepebabo."
"Sem se zajebal. Je pepeel!" (Potrebna, Potratna, Lena) "Sam da ni esemce!"
emšo
starost, leta
Kaj hočemo, emšo pač!
Včasih smo igral Dune celo noč, zdaj pa emšo nagaja.
Tudi jaz sem nedolgo tega študirala ob delu. Za moj emšo je bil to že kar napor.
Skoraj tri desetletja po vzkliku, da "mi nismo le številke, smo ljudje", so občanom v Jugoslaviji začeli dodeljevati enotne matične številke. Abotna kratica je hitro ponarodela. Ker prvih sedem številk izdaja občanovo starost (DDMMLLL), je postala sinonim za starost, pozabljivost, okornost ...
EMŠO v Sloveniji sicer ostaja, vendar ga je zaradi 'varstva osebnih podatkov' začela nadomeščati davčna številka. Posledice numerične identifikacije posameznika so najlepše predstavljene v literaturi in filmu (gl. James Bond - 007, Ujetnik - Number Six, Mi - D-503 ...).
ena ni nobena
Marsikdaj kadar nas težvave oblegajo ali kadar ne vemo, se ne zavedamo kako to, da smo ravno mi tisti ki smo dobili slabo oceno. Uh?? Ravno jaz sem dobila enko! si rečejo mnogi dijaki. Nato pa sledi psihološka oblika kateri pravimo izgovarjanje. Tu sledijo raznorazne fraze, s katerimi dijaki spodbudimo sebe, hkrati pa se izgovarjamo, prepričujemo sebe, da je vse v redu, da ni skrbi ter dodamo v slovarju v svoji glavi naslednjo frazo: Ena ni nobena!
Torej dobimo enko ... in kako se branimo? Tako, da si rečemo ... Ena ni nobena... Toda kaj ko se pojavita dve?? Takrat pa postane fraza pretekli utrinek, po katerem nastopi učenje za doseg cilja, toda takrat je lahko že prepozno. Raje si povejmo: Danes ena ... nasledjič nobena!
Srečno preživetje šolskih dni, čeprav je skoraj konec,
vam želim, da bi se le ti iztekli brez popravnih ter z nasmehom na licih.
Medelin
Dostopnost