Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dáti
1.it dare
2. dare
3.
4. dare, pagare
5.
6.
7. dare, mettere
8.
9.
10.; farsi, lasciarsi
dati
1.sl dati
2. dovoliti
3. poslati
4. pripisati
5. roditi
6. prirediti
7.
1. posvetiti se
2. dati se, pustiti se
3. obrniti se
4. ljubiti se
5. roditi se
6. dati se, vtakniti se
7.
dati dvojko
Dejal mu je, da z njim/njo ne misli več sodelovati. Zaključil/a je z njim.
Končal/a je z njim.
Dala mu je košarico. Dobil je košarico.
Obesil je šolo na klin = šoli je dal dvojko.
Prihaja iz besedišča JLA. Je skrajšava za voljno = prosto.
Je tudi način binarnega izrazja v JLA, kjer je 1 (jedan) pomenilo "da", 2 (dva) pa "ne".(P.S. Samo da častniki tega niso dojeli).
Skenslal/a ga je
dati ga na zob
Zvrniti šilce žganega, običajno ne z namenom opijanjanja, temveč v "terapevtske" namene (npr. za ublažitev psihičnih ali fizičnih bolečin), redkeje v zvezi z družabnim pitjem, predvsem v dvoje. Izvor fraze je povezan s tem, da so v časih, ko zobozdravnikov (zlasti na podeželju) še ni bilo, žganja pa dovolj pri vsaki hiši, zobobole blažili s tem, da so žganje v majhnih količinah nalivali na boleči zob (ob močnejših bolečinah pa večje količine mimo zoba v požiralnik ...) in tako delno omrtvičili boleče mesto.
"Danes se pa tako bedno počutim, da ga bom malo dal na zob."
"Zdravo, Jože. A si ti tud tko povožen? Pejva ga v bufet dat mal na zob."
"Tako me je bolel trebuh, da sem ga morala malo dati na zob."
dati kajlo
Zabiti nekoga, mu zapreti usta s tem, kar si rekel; tudi zakajlati. Izraz se uporablja ob dobri argumentaciji oz. pri zatretju pogovora zato, saj so ljudje že iz davnih časov pravili (in še danes pravijo) kajla ponavadi trikotnemu kosu lesa, ki si ga zabil pod predmet; ponavadi sod, vrata ali kolo, da se le-ta ni premaknil/a.
A: Kaj delaš?
B: Te nič ne briga!
C: Ooo, kajla!
Kasneje se je izraz uporabljal tudi kot slovenska sarkastična različica avstralske pop pevke Kylie Minogue.
Kajla je pa seksi v novem video spotu!
dati kozo v škornje
Biti zelo len kar se tiče spolnega občevanja.
Rek izhaja iz hribovskih koncev, kjer so mladi pastirji iznašli preprost a učinkovit način za potešitev svoje sle. Namreč, zadnji par kozinih nog so dali v svoje obute škornje. Koza seveda poskuša skokoma pobegniti, kar ji seveda ne uspe, pastirju pa ni potrebno drugega kot paziti, da ga divjanje koze ne poškoduje.
Primer: "Za Marka veliko deklet pravi, da si daje kozo v škornje."
dati v pečico
Slangovski izraz med malo starejšimi (generacija rojstva 1986) v pomenu dobiti otroka. Izraz je širok, lahko zajema celo poroko kot pripravo na oblikovanje družine, zaploditev in rojstvo.
"Ja, ja, te je zagrabilo, a? Pa sta dala v pečico ..."
-
"Kdaj bova pa kaj dala v pečico?"
-
"A midva? Da bi že dala v poečico ... Ne vem, jaz moram prej še diplomirati ..."
dat kuro lisici ahtat
nespametno dati nekomu nalogo, za katero je povsem neprimeren
Glagol ahtati je germanizem (iz zu achten//) in pomeni //paziti, varovati, celotna fraza pa nazorno predstavlja zelo nespametno dejanje, saj je splošno znano, da lisičje prehranjevalne navade nikakor niso kompatibilne z varovanjem kokoši.
Tudi: dati psu klobaso paziti.
Dostopnost