Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
χωρίζω
(χωρίς) [pf. pass. κεχώρισμαι, 3 pl. ion. κεχωρίδαται] 1. act. a) oddaljujem, odkažem mesto, postavim; b) delim, ločim, razdružujem, razstavljam τί, ἀπό τινος NT. 2. pass. ločim se, oddaljujem se, odidem ἀπό τινος NT; pf. sem ločen ἀπό τινος NT, sem različen od koga (česa), razlikujem se τινός, τινί, ἀπό τινος.
ψῆφος
, ἡ 1. kamenček, kremenec (za računanje ali štetje); račun, καθαραὶ ψῆφοι čist račun (kjer nič ne ostane; Dem. 18, 227 καθαιρῶσιν = καθαροὶ ὦσιν). 2. kamenček pri glasovanju, glasovnica (črna ali bela): a) (oddan) glas, glasovanje (sg. in pl.), ψῆφοι ὑπατικαί volitev konzulov, ἐπάγω, δίδωμί τινι pripustim k glasovanju, pustim glasovati, ψῆφος αὐτῷ ἐπῆκτο περὶ φυγῆς predlagalo se je zanj pregnanstvo, ψήφους διανέμω delim glasovne kamne, glasujem, ψῆφον φέρω, τίθεμαι, προτίθεμαι, διαφέρω, ἐπιφέρω izrekam svojo sodbo, glasujem, ἐμαυτῷ zase, ψῆφον καταφέρω glasujem, odobravam NT, ψῆφον φανερὰν φέρω javno glasujem; ψῆφον λαμβάνω dobim glas, εἰς χεῖρας dobim pravico glasovati, αἰτέω τὴν ψῆφον zahtevam glasovanje; μιᾷ ψήφῳ ἀποκτείνω obsodim z enim glasovanjem na smrt; b) sklep, (raz)sodba, povelje τυράννων; c) javno mnenje. 3. kraj glasovanja, sodišče, areopag ὁσία ψῆφος.
ὠθέω
[Et. iz ϝωθέjω, kor. wedh, udariti. – Obl. impf. ἐώθουν, fut. ὤσω, aor. ἔωσα, pf. ἔωκα, pass. pf. ἔωσμαι, aor. ἐώσθην, fut. ὠσθήσομαι, adi. verb. ὠστός in ὠστέος; med. fut. ὤσομαι, aor. ἐωσάμην; ep. impf. ὤθεον, 3 sg. ὤθει, iter. ὤθεσκε, fut. inf. ὠσέμεν, aor. cj. 1 pl. ὤσομεν, iter. ὤσασκε, aor. med. ὤσατο, cj.3 sg. ὤσεται; poet. fut. ὠθήσω, aor. ὤθησα; ion. aor. ὦσε, pf. pass. ὦσται, pt. ὠσμένος]. I. act. in pass. 1. a) suvam, rinem, tiščim, odrivam, odbijam, nazaj porivam, potiskam; b) izdiram δόρυ ἔκ τινος; c) valim λᾶαν ἄνω, pahnem nazaj, odpodim νέφος ἀπ' ὀφθαλμῶν, ὦσα παρέξ odrinil sem od suhe zemlje, ἀθάπτους mečem na stran, zametavam, ξίφος διά τινος porinem meč skozi kaj, ἀπ' οἴκων odpodim, ἐπὶ κεφαλήν postavljam na glavo, ἐμαυτὸν ἐς πῦρ vržem se (planem) v ogenj; d) suvam naprej, premikam s silo z mesta. 2. prenaglim (se), prehitro storim kaj πρήγματα. II. med. 1. rinem se, rijem naprej, derem (tiščim) naprej εἰς τὸ πρόσθεν, planem na kaj. 2. odrivam od sebe τινά, τινός in ἀ...
ὠνέομαι
med. [Et. iz ϝωνέομαι, od ὦνος. – Obl. impf. ἐωνούμην, fut. ὠνήσομαι, aor. ἐπριάμην, NT ὠνησάμην, pf. ἐώνημαι (med. in pass.), aor. pass. ἐωνήθην, adi. verb. ὠνητός, -έος, ion. impf. ὠνεόμην]. 1. kupujem, nakupim, τινός za kaj (s čim), ἐξ ἀγορᾶς na trgu, παρά τινος od koga; pass. kupim se Pl. Fajd. 69 b; pos. a) podkupujem; b) jemljem v najem (zakup). 2. hočem kupiti, ponujam, kupčujem, pogajam se.
ὥρα
, ἡ, ion. ὥρη [Et. iz jώρα, slov. jar, jaro žito; nem. Jahr (stvn. jār), heuer (iz hiu jāru), lat. hornus, letošnji (iz hōjōrinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba: 1. (τοῦ ἐνιαυτοῦ) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, ὥρᾳ ἔτους spomladi, poleti, ὥρα χειμῶνος zima; pl. letni časi, leto, περὶ δ' ἔτραπον ὧραι leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, περιτελλομέναις ὥραις v teku let, εἰς ὥρας v naslednjem letu. 2. ὧραι a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, τῇ ὥρᾳ tekom časa, ἐν τῇ ὥρῃ o pravem času, ἀεὶ εἰς ὥρας vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, ὥρα (ἐστί) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, οἱ ἐν ὥρᾳ mladeniči. 5. Ὧραι person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.
Dostopnost