Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dúplati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dúplanje (ȗ) |loviti polhe po duplih|;
dvá
dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma ⚫ pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici: Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|; dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|; dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni
dvobojeváti se
-újem se nedov. -új se -újte se, -ujóč se, -eváje se; -àl se -ála se, -àt se; dvobojevánje; (-àt se) (á ȗ) ~ ~ po pravilih
empíričen
-čna -o; bolj ~ (í) priti do česa po ~i poti (izkustveni): empírični -a -o (í) ~a filozofija; kem. ~a formula empíričnost -i ž, pojm. (í)
èn
êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é) 1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa: Že ~e tri dni ga ni približno, kake: ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|; 2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri: knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg: 3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|; êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse ê...
enáčiti
-im nedov. -èč -éča; -en -ena; enáčenje (á ȃ) koga/kaj ~ stroj in človeka, stroj s človekom enáčiti se -im se (á ȃ) z/s kom ~ ~ s sošolko po pridnosti
ênaindvájseti
-a -o vrstil. štev. (é/ȇȃ) ~ega junija 〈21.〉; ~o stoletje |2001—2100|; ênaindvájseta -e ž, rod. mn. -ih (é/ȇȃ) Pridite po ~i |po 21. uri|;
enájsti
-a -o vrstil. štev. (á) posneti ~ prizor; ~ega marca 〈11.〉 enájsti -ega m (á) praznik 1. ~ega 〈11.〉 |1. novembra|; enájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Pridite po ~ |po 11. uri; po 23. uri|;
enák
-a -o lastn. zaim. (ȃ á á; ȃ) 1. ist. kak., ist. kak. lastn. zaim. Hiše so si zelo podobne, niso pa ~e; Moja obleka je ~a tvoji, ~a kot tvoja; imeti s kom ~e čevlje; Zakon je za vse ~; Pred zakonom so vsi ~i; Po sposobnosti jim je ~; Vzgon je ~ teži izpodrinjene tekočine; Leva stran je ~a desni; Podoba tega kraja je že dolgo ~a nespremenjena: družiti se z vagabundi in ~imi postopači podobnimi: 2. ist. mer., ist. mer. lastn. zaim. Predstavo so že stotič odigrali z ~im uspehom |enako uspešno|; Ob ~em trudu je razlika v rezultatu lahko zelo velika; Njegovi ukazi so zbudili veliko nezadovoljstvo, ~ odpor pa je zbudila tudi njegova samovoljnost; čustv. Njihov uspeh je ~ ničli |je zelo majhen|; enák -ega m, člov. (á; ȃ) družiti se z ~imi enáka -e ž, pojm. (á; ȃ) Tudi njemu ~ prede |ne godi se mu bolje|; enáko -ega s, pojm. (á; ȃ) poiskati kaj ~ega enákost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Dostopnost