Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
τελέω
[fut. τελέσω, τελῶ, aor. ἐτέλεσα, pf. τετέλεκα, pass. pf. τετέλεσμαι, aor. ἐτελέσθην, ep. praes. τελείω, fut. τελέσσω, ion. τελέω, aor. ἐτέλεσσα, τέλεσα; ion. praes. pt. τελεύμενος, ajol. pt. praes. τελέσαις] I. trans. 1. končam, sklenem βίον, ὁδόν, τόπον prepotujem NT, dovršim δρόμον NT. 2. a) iz-, dovršim, storim, izpeljem, uresničim μῦθον, ὅρκια, τὸ ταχθέν izvršim, ἀέθλους prestanem (bijem) boje, izpolnim ὑπόσχεσιν, νόμον; nasitim, ustrežem ἐπιθυμίαν σαρκός NT, ohladim si, potolažim χόλον, κότον; b) doživim ἡλίου τρόχους, βίον, dosežem τελευτὴν του βίου; c) dam, podelim νόστον, na-, pripravim komu kaj κακόν τινι, κακά, λυγρά, pripeljem ἦμαρ; pass. izpolnim se, uresničim se, zgodim se τετελεσμένος izpolnljiv, τετελεσμένον ἐστί more se izpolniti. 3. donašam δῶρα, plačujem χρήματα, φόρους, ἀργύριον, σῖτον dajem (mesto davka) žito, potrošim, porabim τὶ εἴς τι; pos. τελέω εἴς τινας plačujem komu, pripadam komu, spadam kam, εἰς ἀστούς sem meščan, εἰς ἱππέας pripadam vitezom; εἰς γυναῖκας ...
τέλος
, ους, τό [Et. iz qweles- iz kor. qwel, vrteti; prv. pomen: zvršitev, višek = konec; sor. τέλλω] 1. a) konec, meja, izid, sklep, konec življenja, smrt, τέλος ἔχω po meni je NT, mrtev sem, ἡ ἀρχὴ καὶ τὸ τέλος začetek in konec NT, εἰς τέλος τοῦ ζῆν ἀφικνέομαι dospem na rob življenja, πρὸς τέλος γόων ἀφικνέομαι neham tarnati, τέλος γίγνεται τῇ ἡμέρᾳ dan se bliža (nagiba) h koncu, ἡ θυσία τέλος εἶχεν daritev je bila končana; μύθων konec govora, οὐ τέλος ἵκεο μύθων nisi še vsega povedal (kar bi moral povedati); b) (določen) rok χρόνου, μισθοῖο čas plačila; c) cilj, namen, smoter; τῆς πίστεως namen vere NT, τέλος (χαριέστερον) početje, dejanje; θανάτοιο τέλος = θάνατος, slično γάμοιο, νόστοιο τέλος = γάμος, νόστος; d) adv. τέλος, τὸ τέλος končno, naposled, nazadnje, slednjič, εἰς τέλος naposled, do konca NT, διὰ τέλους neprestano, popolnoma. 2. a) do-, izvršitev, uresničenje, izpolnitev, odločitev, τέλος ἔχει τι izpolnjuje se kaj, ἐν ἐμοὶ τέλος γίγνεται v mojih rokah je odločitev, τούτου τέλ...
τέμνω
[Et. iz tm̥-nō, slov. tnala, strslov. tьną, tęti, razklati, cepiti. – Obl. fut. τεμῶ, τεμοῦμαι, aor. ἔτεμον, ἐτεμόμην, pf. τέτμηκα, pass. pf. τέτμημαι, aor. ἐτμήθην, fut. τμηθήσομαι, fut. 3 τετμήσομαι, adi. verb. τμητός, τμητέος; ep. ion. τάμνω, aor. ἔταμον, τάμον, cj. 3 sg. τάμῃσι, inf. ταμέειν, med. aor. ἐταμόμην; ep. τέμω in τμήγω, pt. aor. 1 τμήξας, aor. 2 act. ἔτμαγον, pass. 3 pl. ἔτμαγεν]. I. act. in pass. režem 1. o zdravniku: režem, izrezujem; pass. pustim, da mi izrežejo rano, τμήμα τέμνομαι urežejo me. 2. razrežem, δίχα razdelim na dva dela, κατά τι razdelim v (na) kaj, τετμημένος ἐξ ἑνὸς δύο iz enega na dva dela razdeljen; pos. a) razrežem, razdelim δέρμα, κρέα, ἰχθῦς, κατὰ μέλη razkosam; b) razsekam, prebodem, ranim χρόα χαλκῷ; c) zakoljem κάπρον Διί (Zevsu na čast); ὅρκια πιστά prisegam (z daritvijo) zvestobo, sklenem trdno zavezo (pogodbo) θάνατόν τοι ὅρκια ἔταμον tebi v smrt sem sklenil zavezo; abs. τάμνω τινί sklenem s kom pogodbo; τομήν povzročim razkol (razpor). 3. od...
τεῦχος
, ους, τό (τεύχω) orodje, priprava; pos. 1. pl. orožje. 2. (bojna) oprava. 3. posoda (vrč, sod), žara, πάγχρυσον darilna skledica. 4. vesla, ladjina oprava.
τέχνη
, ἡ [Et. iz τέξνᾱ od τέκτων tesar] I. abstr. (lepa) umetnost, znanstvo 1. a) (ročna) spretnost, μετὰ τέχνης spretno, ἄνευ τέχνης nespretno; b) umetelnost, umetnost; rokodelstvo, obrt, posel, poklic; οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki, ἔχω τὴν τέχνην izveden sem v, vešč sem umetnosti, ukvarjam se z umetnostjo (obrtom); ἀσκέω τέχνην dejanski izvršujem, ἐν τῇ τέχνῃ εἰμί izvršujem umetnost (obrt), ἐπὶ τέχνῃ μανθάνω temeljito se učim česa, ἐπὶ τέχνῃ λεγόμενα umetno govorjene besede. 2. a) duševna spretnost, čut za umetnost ali znanstvo, razsodnost, znanstvo, veda; b) premetenost, zvijača, zvitost, zvit naklep, umetni obrat; pos. prebrisanost govora, način, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ na vse mogoče vrste in načine, μηδεμιῇ τέχνῃ na noben način, nikakor ne; τέχνῃ z zvijačo, ἰθέῃ τέχνῃ naravnost, odkrito, očitno. II. konkr. umetniški izdelek, umetno delo, umotvor, umetnina.
τόπος
, ὁ [Et. toqwos, kor. teqw, razprostirati se, seči; sor. τοπάζειν] 1. kraj, mesto (pos. v knjigi), prostor, pokrajina, okolica, dežela, ozemlje, κατὰ τόπους povsod. 2. a) naravna lega, kakovost kraja, svet; b) priložnost, možnost NT; c) stan, dostojanstvo, položaj.
τρωκτά
, τά (τρώγω) sadje, pos. orehi, mandelji itd., katero se je jedlo kot poobedek; ὡραῖα zrelo sadje, ki je sirovo užitno, σησάμου καὶ μέλιτος pecivo iz sezama in strdi.
τύπτω
[Et. slov. tipati, teptati, nem. tüpfen, kor. (s)teup-, sor. lat. stuprum; prv, pom. natepsti koga za kazen vsled onečaščenja. – Obl. v act. navadno παίω, πλήσσω, fut. τυπτήσω, aor. ἔτυψα, ep. ion. poet. (ἔ) τυψα, ep. impf. τύπτον, pf. pass. τέτυμμαι, aor. pass. ἐτύπην]. 1. act. udarjam, tolčem, bijem; sujem, dregam; tepem, šibam, bodem, ranim τί, τινά; ἴχνια πόδεσσι stopam v stopinje koga, hodim za kom; pos. a) τύπτω χθόνα μετώπῳ padam, telebnem na tla, ἅλα ἐρετμοῖς veslam; b) razžalim, pobijem, poparim ἡ ἀληθηΐη ἔτυψε Καμβύσεα. 2. pass. tepejo me, ἕλκεα ὅσ' ἐτύπη kolikor ran so mu zadali, καιρίῃ τέτυμμαι dobil sem smrtni udarec. 3. med. bijem se, τὰ στήθη na prsi v znamenje žalosti; τινά objokujem koga, žalostim se po kom.
Dostopnost