Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
χρῆμα
, ατος, τό (χράομαι) vse, kar se potrebuje: 1. sg. a) stvar, reč, predmet, kos, nekaj, včasih se ne prevaja: τί χρῆμα δράσεις kaj boš storil? κοῖόν τι χρῆμα ἐποίησας kaj si naredil? τί χρῆμα kaj je to? kaj se je zgodilo? πάντα χρήματά (vse) ἐστι ἐπιστήμη; pos. velik (lep) kos, καλόν τι χρῆμα lep eksemplar (jelen), συὸς χρῆμα μέγα velikanska svinja, χειμῶνος χρῆμα sila nevihte, μέγα χρῆμα πέτρας ogromen kamen; b) dogodek, zadeva, podjetje, κακόν τι χρῆμα nekaj hudega, πρῶτον πάντων χρημάτων najvažnejša izmed vseh zadev, πᾶν χρῆμα κινέω na vso moč si prizadevam; c) veliko število, množica πάμπολύ τι χρῆμα σφενδονητῶν, πολλόν τι χρῆμα τῶν τέκνων; d) cena, vsota NT, ἐπὶ κόσῳ ἂν χρήματι βουλοίατο za kakšno ceno? 2. pl. imetek, imetje, premoženje, denar, blago, posest, moč.
ψεύδω
[Et. strslov. spytьnъ, brezuspešen, zastonj; frizinški sp.: v spitnih rotah = v krivih prisegah. – Obl. fut. ψεύσω, aor. ἔψευσα, pass. pf. ἔψευσμαι, aor. ἐψεύσθην, fut. ψευσθήσομαι, fut. 3 ἐψεύσομαι, med. fut. ψεύσομαι, aor. ἐψευσάμην]. I. act. 1. postavim kaj na laž, (po)kažem, da je kaj laž ἡ ἐπίνοια τὴν γνώμην, οὐδὲν σῆμα ψεύδοντες nobeden njihov znak ni varal. 2. a) varam, pokazim, uničim ἐλπίδας; b) goljufam, zapeljem, (pre)slepim τινά, τινά τινος (τι) koga v čem. II. pass. nalaže (prevara, preslepi) me kdo, (z)motim se, sem prevaran, τῆς γνώμης ali τῇ γνώμῃ v mnenju, περί τινος, ἔν τινι, τί v čem, διὰ τὸ ἐψεῦσθαι ἑαυτῶν ker samega sebe ne poznajo, ἡ τρίτη τῶν ὁδῶν μάλιστα ἔψευσται je popolnoma (najbolj) napačna, ἡ ψευσθεῖσα ὑπόσχεσις obljuba, ki se ne drži. III. med. 1. intr. lažem se, govorim neresnico, varam, nezvesto ravnam, τινί, πρός, εἴς τινα, κατά τινος proti komu, τί, περί τινος v čem. 2. trans. a) izmislim γάμους, ἀφανῆ περί τινος; b) nalažem koga, (pre)varam δόξαν, golj...
ὠνέομαι
med. [Et. iz ϝωνέομαι, od ὦνος. – Obl. impf. ἐωνούμην, fut. ὠνήσομαι, aor. ἐπριάμην, NT ὠνησάμην, pf. ἐώνημαι (med. in pass.), aor. pass. ἐωνήθην, adi. verb. ὠνητός, -έος, ion. impf. ὠνεόμην]. 1. kupujem, nakupim, τινός za kaj (s čim), ἐξ ἀγορᾶς na trgu, παρά τινος od koga; pass. kupim se Pl. Fajd. 69 b; pos. a) podkupujem; b) jemljem v najem (zakup). 2. hočem kupiti, ponujam, kupčujem, pogajam se.
ὥρα
, ἡ, ion. ὥρη [Et. iz jώρα, slov. jar, jaro žito; nem. Jahr (stvn. jār), heuer (iz hiu jāru), lat. hornus, letošnji (iz hōjōrinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba: 1. (τοῦ ἐνιαυτοῦ) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, ὥρᾳ ἔτους spomladi, poleti, ὥρα χειμῶνος zima; pl. letni časi, leto, περὶ δ' ἔτραπον ὧραι leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, περιτελλομέναις ὥραις v teku let, εἰς ὥρας v naslednjem letu. 2. ὧραι a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, τῇ ὥρᾳ tekom časa, ἐν τῇ ὥρῃ o pravem času, ἀεὶ εἰς ὥρας vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, ὥρα (ἐστί) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, οἱ ἐν ὥρᾳ mladeniči. 5. Ὧραι person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.
Dostopnost