Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Arhiv 2005
Spodaj je seznam besed, ki so (iti v deževni gozd|nameravale v deževni pragozd), pa jih je arhiviral spletni arhiv (http://web.archive.org/web/20051023194108/http://razvezanijezik.org/?page=Gesla+po+abecedi). Vključena so le gesla, ki (medtem) niso bila ponovno dodana v slovar. Potrebno je obnoviti njihove definicije, kar bi najlažje storili njihovi avtorji, nekatere pa je možno tudi restavrirati s pomočjo zgornjega naslova.
Torej:
*(uibr)
*(RTFM)
*(PUPA)
*(PSK)
*(PMSM)
*(pesa)
*(ornh)
*(nudl)
*(Nobl)
*(luli)
*(gnuj)
*(febo)
*(dude)
*(zmeen)
*(truga)
*(šved)
*(Šara)
*(Sioff)
*(pamž)
*(mislm)
*(Lisac)
*(kuhna)
*(krota)
*(kmjat)
*(kembl)
*(hipur)
*(gumej)
*(Gavda)
*(fosil)
*(focka)
*(farji)
*(falot)
*(elita)
*(durca)
*(čedo)
*(Curby)
*(žmoht)
*(ta bel)
*(smrduh)
*(RIPLEY)
*(p.n.r.)
*(oštja)
*(Mauči)
*(Makadu)
*(lunixi)
*(linuxi)
*(kamplc)
*(jingle)
*(halo?!)
*(Gajstn)
*(gagati)
*(fasati)
*(džiro)
*(darmar)
*(carsko)
*(zahojen)
*(sljavko)
*(ratounk)
*(penzelj)
*(pekarna)
*(pajzelj)
*(pajcati)
*(olaguma)
*(nosi se)
*(mrkniti)
*(mencati)
*(Laužnk)
*(kislica)...
Entriga
je bloško-notrajnski izraz za iskanje težav.
Primer :
"Kaj ntrižš jebemti sunce"
"Sam za ntrigo s!"
"Kaj pa Lojz dela pr sosedu?"
-"Ntriga"
gewesen
V šišenskem narečju nepomemben človek s srednjo mero nadležnosti.
Kdo pa je to? Ma tm en gewesen.
Sm mislu da je kul tip, pa je u resnic en gewesen obične klase.
Sm šu na žur pr nejbru, pa je blo tm ful enih gewesnov, sm sam spizdu.
hujš k dve babi
Ekspresivni dostavek, s katerim izraziš svoje neodobravanje ali izrazito neintenzivnost ...
"Kva pa tvoj fotr, ga kr pije a?"
"No, včasih ..."
"Dej dej, sej se spomnm, polet sem bil pr vas na kosilu, pa je odprl novo flašo, pa ne buteljko, lit je bil, pol pa, ti si spil deci, mat tud deci - on si je pa kr natoču. Pol čez eno uro je bla pa flaša že prazna - pa kok sta vidva spila - vsak po deci - hujš k dve babi ..."
karaula
stanovanjska hiša kockaste oblike ob Litijski cesti, ki ima na vrhu osmatračnico
"Od kitajske po Litijski pr karaulo pa na semaforju levo pa prideš do fužinskega gradu"
kletvice v slovenščini
Nikjer niso zbrane domače kletvice, ki so jih uporabljali naši dedje ali jih uporabljajo naši dijaki sedaj. Zberimo jih na enem mestu:
A
*(ardun);
**ar(ka)duš; (//arduš! bilo je jedače kolikor si hotel//)
B
*bemti, benti; (blaga kletvica, skrajšano od (jebemti) oz. jebenti);
*(bes te plentaj); (kletvica, reklo za zanikanje, narečno); pomeni: (vrag te pocitraj) = to že ne bo tako, se ne strinjam;
**bes te opali;
**bes te lopi;
**bes te dregni; (bes = vrag, demon, jeza, vir: Bezlaj)
*bik babji (b'k babji); (reklo za poudarek, ogorčenje, nasprotovanje); uporabljajo moški in ženske v Beli krajini za ravnanje tako moških kot žensk; oznaka za moškega, ki se obnaša neprimerno/ nepričakovano kot ženska ali na ženski način; oznaka za žensko, ki se neprimerno/nepričakovano obnaša; Primer: -... le kaj si izmišlja ta b'k babji ...// - ... ta b'k babji je vse sčvekal moji mami ...// -... tega mi pa ta b'k babji že ne bo očital ...//;
*(bingala bongala); (reklo za zavrnitev, za posmeh, za pri...
Kmajla
Ribniška različica živali imenovane kamela.
Ribničani jo radi uporabljajo v kolokacijah:
- kmajla jebêmtuš - vzklik člaveka, ki mu zmanjka besed, se zave nesmiselnosti sveta ali vidi kamelo
- kmajla expres - izraz izvira iz imena perzijske taksi multinacionalke, ki je v letih 1000-500 pr. n. št delovala na ribniških tleh. Večinoma je uporabljena v ekspresivni obliki.
Primer: Hiter si kot kmajla expres!
V stroki se uporablja kot identikator Ribničanov. Tudi tisti, najbolj trenirani se ob pogledu na kamelo ne morejo zadržati in na ves glas zavpijejo:"Kmajla, jebêmtuš!"
Korala
1. model, car, legenda, stari. Tisti, ki ti ne gre na živce. pr.: "Kje si korala, prisedi."
2. koralakralj, višji rank korale rezerviran za posebne ljudi (glej: (uroš), (tibor))
kucniti
1. Zabiti koš (pri košarki) - ob visokem skoku z veliko silo potisniti žogo skozi obroč.
2. Pasti, ponavadi v pogovoru z otrokom. "Kaj pa je, (govoriti z našobljenimi ustnicami) si kucnu? Pejdi sem, bo mama popihala."
V prenesenem pomenu tudi biti negativen na testu, izpitu. Npr.: A si ga pr Slovi spet kucnu? (= Ali si pri Slovenščini spet padel pri testu?)
Dostopnost