Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ὀ-
predponka: 1. copul. skupaj = ἀ copul. n. pr. ὄαρ, ὀβελός. 2. prothet. = ἀ prothet. ὀ-τρύνω, ὀ-κέλλω.
οἴχομαι
d. m. [impf. ᾠχόμην, fut. οἰχήσομαι, pf. οἴχωκα; ion. impf. οἰχόμην, plpf. οἰχώκεα, pf. med. οἴχημαι] 1. grem, prihajam, odhajam, odpotujem, odplovem, odjadram νηΐ, odletim, minem, izginem, poginem, umrjem, κῆλα ᾤχετο strelice so letele. 2. s pf. pom.: odšel sem, odpotoval sem, odsoten sem, ni me več tukaj, izginil sem, poginil sem, umrl sem, οἰχόμενος kdor je odšel, odsoten, nenavzoč, mrtev, ὁδὸν οἴχομαι odpravim se na pot. – s pt. se prevaja pogosto z: brzo, hitro, naglo, n. pr. ἀπιών hitro je odšel, ᾤχετο πλέων hitro je odjadral, ᾤχετο ἀποπτάμενος hitro je odletel, οἴχομαι φερόμενος oddirjam, ᾤχετο ἄγων odpeljal je, οἴχεται ἀπαγομένη odpelje se.
ὄμνῡμι
, ὀμνύω [fut. ὀμοῦμαι, aor. ὤμοσα, pf. ὀμώμοκα, plpf. ὠμωμόκειν, pass. pf. ὀμώμοσμαι, aor. ὠμό(σ)θην, fut. ὀμοσθήσομαι; ep. pr. imp. 2 sg. ὄμνυθι, aor. ὤμοσσα, ὄμοσ(σ)α] 1. a) prisegam, trdim ali obetam kaj pod prisego, ὅρκον βουλευτικόν zaprisežejo me, ἐπίορκον krivo prisegam; b) kličem koga s prisego za pričo, prisegam pri kom θεούς, NT κατά τινος, ἔν τινι. 2. rotim se, prisegam na kaj, potrjujem kaj s prisego σπονδάς.
ὁμός
3 [Et. iz somós, slov. so- (n. pr. so-sed), sor. similis, simul itd.] 1. taisti, ravnotak, sličen. 2. skupen, vkupen λέχος, νεῖκος. – adv. ὁμῶς a) obenem, skupaj πάντες ὁμῶς; b) enako, ravnotako (kakor).
ὄπι-σθε(ν)
, ep. tudi ὄπι-θε(ν) [Et. lat. ob, op (iz opi), n. pr. op-erio, sor. ἐπί] I. adv. 1. kraj.: zadaj za, vzad, od zad(aj), za hrbtom, οἱ ὄπιθεν λόγοι sledeče (naslednje) knjige, καταλείπω ostavljam, zapuščam, μένω zaostajam, ποιοῦμαι ποταμόν ὄπισθεν postavim čete tako, da imajo reko za hrbtom = krijem (četam) hrbet z reko; pren. ἔθνη ὄπισθεν ποιοῦμαι podvržem si; τοὺς ὄπισθεν εἰς τὸ πρόσθεν ἄγω dam zadaj stoječim (= premaganim) prvo mesto; ὄπισθεν γίγνομαι pridem za hrbet, οἱ ὄπισθεν kar je zadaj, zadnji deli, ἐκ τοῦ ὄπισθεν od zadaj, za hrbtom. 2. čas. pozneje, potem, vbodoče. II. praep. z gen.: za τῆς θύρης, δίφρου ὄπισθεν; pren. οὕτω χρὴ διὰ στέρνων ἔχειν γνώμης πατρώας πάντ' ὄπισθεν ἑστάναι treba je misliti v srcu, da je vse za očetovo voljo = da je treba očetovo voljo bolj spoštovati nego vse drugo.
ὁράω
[Et. iz ϝοράω, kor. wer, nem. be-wahren, wahr-nehmen, ge-wahr (wer-den). – Obl. impf. ἑώρων, fut. ὄψομαι, aor. εἶδον, pf. ἑώρακα, pass.pf. ἑώραμαι, ὦμμαι, aor. ὤφθην, fut. ὀφθήσομαι, adi. verb. ὁρατός, ὀπτός, ὀπτέον – ep. ὁρόω, ὁράᾳς, ὁρόωσι, opt. ὁρόῳτε, pt. ὁρόων, ὁρόωσα; med. ind. 2 sg. ὅρηαι, 2 pl. ὁράασθε, inf. ὁράασθαι, impf. ὁρόωντο; act. 3 sg. ὅρα, med. 3 sg. ὁρᾶτο, fut. 2 sg. ὄψεαι, pf. ὄπωπα, plpf. ὀπώπεε, -πει; ion. ὁρέω, 1 pl. ὁρέομεν, 3 pf. ὁρέουσι, pl. ὁρέων, -έουσα, -έον, impf. ὥρεον, med. pr. ind. ὁρέομαι, cj. ὁρέομαι, pt. ὁρεόμενος, impf. ὡρεόμην]. I. act. vidim 1. intr. morem videti, gledam, zrem, motrim; a) abs. ὁρᾷς; lat. viden', vidiš? pt. ὁρῶν na svoje oči, ὁρῶντα λέγω kar jasno vidim t. j. govorim resnico; b) s predlogi: εἴς τι, εἴς τινα na kaj (koga), πρός τι upiram oči v kaj, πρὸς τὰ χρηστά gledam na, κατά τι gledam doli na kaj, ἐπὶ πόντον tja na morje; c) gledam, pazim, čuvam se, trudim se, sem v skrbeh ὅπως, ὅπως μή; εἰ ako; d) φίλως ὁράω rad vidim, ako; e) o...
ὁρμάω
, ion. ὁρμέω (ὁρμή) [fut. ὁρμήσω itd., pass. pf. 3 pl. ion. ὁρμέαται; med. fut. ὁρμήσομαι, aor. ὡρμήθην] I. act. 1. trans. storim, da se kaj premika; a) premikam, poganjam, naganjam, podim, tiram, priganjam τινὰ ἐπί τινα, ἐς πτόλεμον; pass. prignan, primoran sem πρὸς θεῶν, ὑπ' ἔρωτος; ὁρμηθεὶς θεοῦ navdušen (navdahnjen) od boga; b) povzročim, vnamem πόλεμον, ὁδόν nastopam pot, στρατείαν začenjam, povzročim τὰς διόδους πτεροφυεῖν; pass. ὡρμάθη πλαγά udarec ga je zadel; c) pren. preudarjam, premišljam, nameravam. 2. intr. premikam se; a) odrinem, odhitim, odpotujem, odjadram, napotim se; b) planem, hitim, drevim ἐς πατρὸς δόμους, navalim na, zaganjam se, zakadim se μετά τινος, ἐπί τινα, εἰς φυγήν spustim se v beg; c) nameravam, pripravljam se k čemu, hočem, prizadevam si, začenjam, delam na kaj, hrepenim, težim po čem εἰς, ἐπί, πρός τι, τινά in z inf. II. med. (z aor. pass.) 1. a) hitro, (urno) odrinem, odhitim, prodiram, ὁρμηθεὶς πλέω vzdignem se ter plovem, ποιέειν začnem delati; priti...
ὄρνῡμι
, ὀρνύω ep. poet. [Et. kor. er, vzkipeti, vzdigovati se, lat. orior, oriri; ortus, orīgo. – Obl. pr. imper. ὄρνυθι, inf. ὀρνύμεν(αι), fut. ὄρσω, aor. ὦρσα, cj. 1 pl. ὄρσωμεν in ὄρσομεν, inf. ὄρσαι, iter. ὄρσασκε, aor. redupl. ὤρορε; med. ὄρνυμαι, impf. ὠρνύμην, fut. ὀροῦμαι, aor. ὠρόμην, 3 pl. ὄροντο, cj. ὄρηται, opt. ὄροιτο, kor. aor. ὦρτο, imp. ὄρσο, inf. ὄρθαι, pt. ὄρμενος, meš. aor. imp. ὄρσεο, ὄρσευ, pf. act. ὄρωρα, plpf. ὠρώρει in ὀρώρει, pf. med. ὀρώρεται, cj. ὀρώρηται s prez. pom.] I. act. storim, da se kdo vzdigne, poženem, premikam 1. a) za ljudi: priganjam τινά τινι, ἐπί τινι proti komu, poganjam, rečem, da naj vstane ali se dvigne, budim, ἐξ εὐνῆς iz spanja; b) za živali: spodim, prepodim, splašim, iztiram; c) duševno: vznemirjam, dražim, razburjam, zmešam, ganem θυμόν; izpodbujam, vnemam, hrabrim. 2. o stanju in stvareh: povzročujem, napravljam, dvigam θύελλαν, κύματα, νοῦσον, ἔριν. II. med. 1. zganem se, premikam se, kretam se, odhajam, gibljem se, izpreminjam se, preplaš...
οὐ
, οὐκ, οὐχ, na koncu stavka οὔ = ne NT; ojačeno οὐχί, ion. οὐκί, οὔ-περ ne 1. zanikuje pojme: οὔ φημι, οὐ λέγω rečem, da ne, tajim, οὐκ ἐῶ ne pustim, zabranjujem, prepovedujem, οὐ βούλομαι, οὐκ ἐθέλω nočem, branim se, οὐκ ὠφέλιμος škodljiv, οὐκ ἐν καιρῷ ob neugodnem času (litotes), οὐ νομίζω mislim, da ne; pri subst. διὰ τῆς Λευκάδος τὴν οὐ περιτείχισιν ker ni hotel obkoliti, ἡ τῶν γεφυρῶν οὐ διάλυσις. 2. zanikuje povedne in vprašalne stavke, če se pričakuje trdilen odgovor; v dir. vpraš. je οὐ = ἆρ' οὐ = nonne; posebno v zvezi z ind. fut., da izraža nujen poziv: οὐκ ἀφήσεις; ali je nočeš pustiti = takoj jo pusti! οὐκ ἄξεθ' ὡς τάχιστα; takoj jo odpeljite; pri rahlem opominu tudi z opt.: οὐκ ἂν φράσειας povej mi vendar. 3. stoji eliptično v odgovorih, kjer je treba glagol iz vprašanja dopolniti: πότερον ἕψονται Κύρῳ ἢ οὐ; nadalje a) οὐ μή (k οὐ se mora dopolniti izraz bojazni) n. pr. οὐ μὴ γένηται = οὐ φόβος, μή γένηται ni se bati, da bi se zgodilo = ne bo se zgodilo; nadalje stoji οὐ μ...
ὀφείλω
[Et. iz ϝο-φελνω; ϝο = predpona; sor. ὀφλισκάνω. – Obl. fut. ὀφειλήσω, aor. ὠφείλησα, pf. ὠφείληκα, aor. pass. ὠφειλήθην; aor. 2 ὤφελον, ep. ὄφελον], ep. ὀφέλλω 1. dolgujem, sem dolžen χάριν, χρεῖός τινι, sem na dolgu, moram kaj plačati, τὴν ὑπόσχεσιν sem dolžen (zavezan), obljubo izpolniti; pass. ὀφείλεται dolguje se mi, pristuje mi kaj; χρεῖος ὀφείλεταί μοι imam pravico, zahtevati odškodnino; τὸ ὀφειλόμενον dolg, ὀφειλόμενος dolžen, pristojen. 2. a) moram (sem dolžan) kaj storiti, imam nalogo ὀφείλεις με χρηστοῖσι ἀμείβεσθαι, pass. ὀφείλεται spodobi se, pristuje, treba je, usojeno je, σοὶ ταῦτ' ὀφείλεται παθεῖν tebi je usojeno to, trpeti; b) zlasti stoji v tem pomenu aor. ὤφελον, ep. ὄφελον moral bi (gl. lat. debui): ὤφελεν ἀθανάτοισι εὔχεσθαι moral bi bil moliti k nesmrtnim bogovom; aor. ὤφελον torej izraža neizpolnjivo željo za sedanjost z inf. praes., za preteklost z inf. aor., pogosto pristopajo členice εἴθε, εἰ γάρ, ὡς, ὡς δή, nikalno μή; n. pr. τὴν ὄφελ' ἐν νήεσσι κατακτάμεν Ἄρ...
Dostopnost