Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ὄρνῡμι
, ὀρνύω ep. poet. [Et. kor. er, vzkipeti, vzdigovati se, lat. orior, oriri; ortus, orīgo. – Obl. pr. imper. ὄρνυθι, inf. ὀρνύμεν(αι), fut. ὄρσω, aor. ὦρσα, cj. 1 pl. ὄρσωμεν in ὄρσομεν, inf. ὄρσαι, iter. ὄρσασκε, aor. redupl. ὤρορε; med. ὄρνυμαι, impf. ὠρνύμην, fut. ὀροῦμαι, aor. ὠρόμην, 3 pl. ὄροντο, cj. ὄρηται, opt. ὄροιτο, kor. aor. ὦρτο, imp. ὄρσο, inf. ὄρθαι, pt. ὄρμενος, meš. aor. imp. ὄρσεο, ὄρσευ, pf. act. ὄρωρα, plpf. ὠρώρει in ὀρώρει, pf. med. ὀρώρεται, cj. ὀρώρηται s prez. pom.] I. act. storim, da se kdo vzdigne, poženem, premikam 1. a) za ljudi: priganjam τινά τινι, ἐπί τινι proti komu, poganjam, rečem, da naj vstane ali se dvigne, budim, ἐξ εὐνῆς iz spanja; b) za živali: spodim, prepodim, splašim, iztiram; c) duševno: vznemirjam, dražim, razburjam, zmešam, ganem θυμόν; izpodbujam, vnemam, hrabrim. 2. o stanju in stvareh: povzročujem, napravljam, dvigam θύελλαν, κύματα, νοῦσον, ἔριν. II. med. 1. zganem se, premikam se, kretam se, odhajam, gibljem se, izpreminjam se, preplaš...
οὐ
, οὐκ, οὐχ, na koncu stavka οὔ = ne NT; ojačeno οὐχί, ion. οὐκί, οὔ-περ ne 1. zanikuje pojme: οὔ φημι, οὐ λέγω rečem, da ne, tajim, οὐκ ἐῶ ne pustim, zabranjujem, prepovedujem, οὐ βούλομαι, οὐκ ἐθέλω nočem, branim se, οὐκ ὠφέλιμος škodljiv, οὐκ ἐν καιρῷ ob neugodnem času (litotes), οὐ νομίζω mislim, da ne; pri subst. διὰ τῆς Λευκάδος τὴν οὐ περιτείχισιν ker ni hotel obkoliti, ἡ τῶν γεφυρῶν οὐ διάλυσις. 2. zanikuje povedne in vprašalne stavke, če se pričakuje trdilen odgovor; v dir. vpraš. je οὐ = ἆρ' οὐ = nonne; posebno v zvezi z ind. fut., da izraža nujen poziv: οὐκ ἀφήσεις; ali je nočeš pustiti = takoj jo pusti! οὐκ ἄξεθ' ὡς τάχιστα; takoj jo odpeljite; pri rahlem opominu tudi z opt.: οὐκ ἂν φράσειας povej mi vendar. 3. stoji eliptično v odgovorih, kjer je treba glagol iz vprašanja dopolniti: πότερον ἕψονται Κύρῳ ἢ οὐ; nadalje a) οὐ μή (k οὐ se mora dopolniti izraz bojazni) n. pr. οὐ μὴ γένηται = οὐ φόβος, μή γένηται ni se bati, da bi se zgodilo = ne bo se zgodilo; nadalje stoji οὐ μ...
ὀφείλω
[Et. iz ϝο-φελνω; ϝο = predpona; sor. ὀφλισκάνω. – Obl. fut. ὀφειλήσω, aor. ὠφείλησα, pf. ὠφείληκα, aor. pass. ὠφειλήθην; aor. 2 ὤφελον, ep. ὄφελον], ep. ὀφέλλω 1. dolgujem, sem dolžen χάριν, χρεῖός τινι, sem na dolgu, moram kaj plačati, τὴν ὑπόσχεσιν sem dolžen (zavezan), obljubo izpolniti; pass. ὀφείλεται dolguje se mi, pristuje mi kaj; χρεῖος ὀφείλεταί μοι imam pravico, zahtevati odškodnino; τὸ ὀφειλόμενον dolg, ὀφειλόμενος dolžen, pristojen. 2. a) moram (sem dolžan) kaj storiti, imam nalogo ὀφείλεις με χρηστοῖσι ἀμείβεσθαι, pass. ὀφείλεται spodobi se, pristuje, treba je, usojeno je, σοὶ ταῦτ' ὀφείλεται παθεῖν tebi je usojeno to, trpeti; b) zlasti stoji v tem pomenu aor. ὤφελον, ep. ὄφελον moral bi (gl. lat. debui): ὤφελεν ἀθανάτοισι εὔχεσθαι moral bi bil moliti k nesmrtnim bogovom; aor. ὤφελον torej izraža neizpolnjivo željo za sedanjost z inf. praes., za preteklost z inf. aor., pogosto pristopajo členice εἴθε, εἰ γάρ, ὡς, ὡς δή, nikalno μή; n. pr. τὴν ὄφελ' ἐν νήεσσι κατακτάμεν Ἄρ...
ὀψωνέω
(ὠνέομαι) kupujem kaj h kruhu (n. pr. meso itd.), πολλοῦ mnogo potrošim za meso.
παρά
, ep. παραί, ep. poet. πάρ [Et. idevr. pr̥, lat. por-, n. pr. portendo] I. adv. poleg, ob strani, zraven, mimo. II. praep. pri, poleg, zraven 1. z gen. a) o prostoru: iz bližine kake osebe (kraja), od (koga sem), posebno pri glagolih premikanja ἔρχομαι, εἶμι, ἥκω, πλέω παρά τινος, nadalje pri glagolih φέρω, ἀγγέλλω itd.; ὁ παρ' ὑμῶν ἁρμοστής od vas postavljeni namestnik, οἱ παρὰ Νικίου od N. poslani poslanci, οἱ παρὰ βασιλέως ἄγγελοι kraljevi poslanci, δαπανήσασα τὰ παρ' αὐτῆς potrošila je vse svoje imetje NT, οἱ παρ' αὐτοῦ njegovi sorodniki, rojaki NT, παρ' ἐμαυτοῦ δίδωμι dajem iz lastnega (premoženja); ἐρυσσάμενος φάσγανον παρὰ μηροῦ od boka, παρ' ἀσπίδος ἐξεφαάνθη izpod ščita, τὰ παρ' ἐμοῦ moje mnenje, νόμον θὲς παρ' ἐμοῦ po mojem nasvetu; b) pren. naznanja početnika in izvir kake stvari: α.) pri glagolih: αἰτέομαι, λαμβάνω, δέχομαι, μανθάνω, ἀντιάζω itd. παρά τινος; γίγνομαι παρά τινος izhajam iz česa, παρ' ἐμαυτοῦ ἐννενόηκα iz lastne moči, δεῖ ὑπάρξαι παρ' ὑμῶν z vaše strani; λέγω...
παρα-δίδωμι
[gl. δίδωμι, NT pr. cj. 3 sg. παραδιδοῖ, aor. παραδοῖ, impf. pass. 3 sg. παρεδίδετο] 1. (po)dam, predam, izročim τί, τινί τι, θύρσον ἐκ χεροῖν, μέτρῳ γῆν τινι izročim komu prav izmerjeno zemljo, ἐμαυτόν pre-, vdam se, τῇ τύχῃ (preveč) zaupam sreči, ὅπλα vdam se, položim orožje (Ksen. Kir. 4, 4, 6 brez ὅπλα). 2. prepustim τὴν νίκην τινί; dovolim, dopustim ὁ θεὸς οὐ παρεδίδου τοῦτο; abs. τοῦ θεοῦ παραδιδόντος ker ti je bog milosten, ὁ καρπὸς παραδίδωσι ko sad dozori NT; dam nazaj τὸ ἱππικὸν τῇ πόλει. 3. izročim komu v oblast, izročim, izdam, prepustim τί, τινά, τινὰ εἰς τὸν δῆμον izročim v obsodbo, εἰς κρίσιν da ga obsodijo, εἰς σταυρωθῆναι da ga križajo NT. 4. izročim, razširim, razglasim, σύνθημα dam geslo; παρεδίδουν αὐτοῖς φυλάσσειν τὰ δόγματα naročili so jim.
παρα-τίθημι
[gl. τίθημι, ep. παρτίθημι, pr. 3 sg. παρτιθεῖ, aor. act. ind. 3 pl. πάρθεσαν, cj. παραθείω, -θήω, aor. med. pt. παρθέμενος] I. act. in pass. 1. polagam, postavljam pred (poleg) koga τινί τι, κρέα prinašam na mizo; ponujam, dajem, podeljujem δύναμιν, ξείνια, predložim παραβολήν NT, primerjam. 2. razlagam NT. II. med. 1. a) postavljam, polagam pred se, poleg sebe ali zase, dam si prinesti (jedi), ὅπλα odlagam; b) razlagam, dokazujem ὅτι NT. 2. dajem komu kaj shraniti, zaupam, izročim (kaj komu v varstvo), NT priporočam, naročam. 3. zastavljam, postavljam v nevarnost κεφαλάς. 4. navajam (kot zgled), omenjam.
παύω
[fut. παύσω, pass. pf. πέπαυμαι, aor. ἐπαύθην itd., ep. pr. inf. παυέμεν(αι), impf. iter. παύεσκεν in παυέσκετο, aor. cj. 3 sg. παύσῃσι, 1 pl. παύσομεν] I. act. 1. trans. storim, da kdo neha, ustavim, ukinem, končam, odstranjujem, odpravljam; zadržujem (oviram) koga, da ne stori česa τινά τινος, odvračam od česa; pomirim, tolažim, olajšujem (bolečine), τόξον pustim, da počiva, λόγον končno sklenem, ἀγορήτην storim, da umolkne = usmrtim; τινὰ τῆς ἀρχῆς odstavim, pahnem s prestola, ἐκ κακῶν rešim iz (oprostim) nesreče, γελῶντά τινα preženem komu smeh, ἐνοχλοῦντά τινα naredim konec nadležnostim. 2. intr. samo imper. παῦε, παύετε nehaj(te), stoj(te), miruj(te), molči(te), tiho! II. pass. in med. 1. a) neham s čim, odneham od česa, opustim kaj τοῦ γόου, s part. οἰκτείρων neham pomilovati, λέγων govoriti, sklenem govor, umolknem; b) umirim se, mirujem, neham (končam) se, φλόξ ugasne, ἄνεμος veter se poleže; παυστέον treba je odpraviti. 2. oprostim se, osvobodim se česa τινός, izgubim (službo...
Dostopnost