mešálec

1. kdor se poklicno ukvarja z mešanjem
2. električni aparat za mešanje, stepanje

mešálec

-lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ barv; ~ pijač |barman|; rad. ~ slike, zvoka mešálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) mešálčev -a -o [u̯č] (ȃ)

mešálen

nanašajoč se na mešanje

mešálen

-lna -o (ȃ) mešálni -a -o (ȃ) ~ drog; rad. ~a miza

méšati

1. premikati delce kake snovi, da se ta združi, enakomerno porazdeli
2. dajati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov
3. miselno združevati, povezovati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo
4. povzročati, da postane kdo udeležen pri čem
5. povzročati, da kdo nima urejenih, pravilnih misli, predstav

méšati

tudi mešáti -am nedov. méšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; méšal -ála, méšat, méšan -a; méšanje in mešánje; (méšat) (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ barve; ~ polento; rad. ~ slike, zvoke |združevati, sestavljati jih v skladno celoto|; ~ vino z vodo; poud. mešati koga ~ ljudi s svojimi nazori; poud. mešati koga v kaj ~ brata v spor méšati se tudi mešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) V njegovem glasu se ~ata ganjenost in navdušenje; Olje se ne ~a z vodo; Radijske postaje se ~ajo; poud. mešati se v kaj ~ajo ~ ~ njegove pristojnosti; poud., s smiselnim osebkom mešati se komu Od dela, skrbi se mi ~a |sem zmeden|; Kaj se ti ~a, da to govoriš |Zakaj govoriš tako neumno|;

meščȃva

mę̑šnjak

de der Monat August

meštrȋja

metáč

de der Butterstößel