Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
slíšati
-im dvovid., nedov. -èč -éča; -an -ana; slíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ lajanje; ~ novico; Ali ga ~iš, kako se laže slišati kaj o kom/čem ~ dobre stvari o novem učitelju; poud. O zdravniku noče nič ~ |noče se zdraviti|; knj. pog. O tem se dosti ~i govori: Vedno slabše ~i; poud. Slišite, gospa, tako ne gre |izraža nejevoljo, nestrpnost|; slíšati jih -im jih (í ȋ) knj. pog., poud. |biti oštet|; slíšati se -im se (í ȋ) Zvon se daleč ~i; poud. To se lepo ~i, res pa ni |je lepo povedano|; knj. pog. Popoldne se ~iva |te pokličem po telefonu|;
smátrati
-am nedov. -ajóč; smátranje (ȃ) koga za koga/kaj ~ moža za poštenjaka ≥ imeti za, šteti za: ~am, da to ni res ≥ menim, mislim:
Smećara
Slabšalno.
Naziv za osebo ženskega spola:
- katera se na vsak način izogiba delu,
- če že dela vedno jamra, da ima preveč dela in ne zmore,
- nonstop visi med šihtom na telefonu, FB, instagramu in se naslaja nad moškimi (zato tudi ima preveč dela in ne zmore),
- v ponedeljek popoldne že jamra, da gre jutri zdravniku po bolniško ker je preutrujena. Seveda bolniške ne dobi ker je pač smećara in so jo vsi zdravnike že spregledali,
- dela se da je nekaj oziroma da je sofisticirana v resnici je pa plehka (smećara),
- potrebuje moškega, ki ima veliko denarja in izgled Brad Pitt-a, kateri bo financiral njeno nedelo in celodnenvno kofetkanje z enakimi kolegicami,
Naziv se pogosto zamenja za smetarko vendar se temu častnemu poklicu s tem dela veliko škodo in nima nobene povezave.
Primer:
Oseba A: Ej a poznaš uno smećaro Petro?
Oseba B: Ja poznam, zakaj je pa smećara?
Oseba A: Ma zadnjič smo šli degustirat vino v vinoteko pa se je delala, da je somelier in se spozna na vino v resnici je pa čista sme...
Smeje se kot pečen maček
Malo "kruta" razlaga, ki izhaja iz let pred 2. svetovno vojno ali pa med njo.
Pri požarih se je včasih dogodilo, da je bil žrtev le-tega tudi kakšen maček. In mrtev maček ima vedno odprt ali napol odprt gobček. No in kadar se kdo smeje "(na vsa usta)", lahko rečemo, da se "smeji kot pečen maček".
Razlaga je res malo "kruta", a je verodostojna. Ustno izročilo ...
Med 2. vojno pa so namesto zajca tudi v partizanih kdaj pa kdaj spekli mačka. Ker pa je bilo treba identiteto pečenke prikriti (kulinarične šege okupatorske države pri nas niso bile v čislih), so glavo že pred serviranjem odstranili. Le redki torej vedo, če se pečen maček res smeji.