Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
taspodn
a) prebivalec iz krajev vzhodno in južno od Kolpe; južnjak.
b) tudi penis -
"Ta butl sam s taspodno glavo razmišla!" ali "Ta pizdun sam s taspodnim razmišla!"
tinto piti
kaznovati, mučiti; navadno v rabi: dati tinto piti (iz nem. die Tinte = črnilo)
končno je našel nekoga, ki mu je kos; mu je dal vetra; ga je postavil na trdna tla; ga je soočil z dejstvi; ga je podučil (ni sam zapisal s črnilom - se naučil, ampak ga je drug posilil s črnilom)
Tinte jim je treba dati piti, tinte!
Tito je dal Hitlerju tinto pit.
Fraza najverjetneje izhaja iz priljubljene "zlate knjige za naše malčke" Struwwelpeter (1845). V eni od pesmic se otroci norčujejo iz zamorčka ("Zamorček-morček, kak si zal! Aj, aj, si mar v črnilo pal?"), Sv. Nikolaj pa jih kaznuje tako, da jih potunka v črnilo.
Er tunkt sie in die Tinte tief
Wie auch der Kaspar: »Feuer!« rief.
Bis übern Kopf ins Tintenfaß
Tunkt sie der große Nikolas.
Kaže pa, da je pitje tinte slovenska posebnost, saj se kazen v prevodu Sonje Sever iz leta 1925 glasi takole:
Lej, lej, zdaj sem pa smeha sit!
Otroci, hajd, črnilo pit!
Nič ne pomaga vik in krik,
zaman vsi vpijejo "zapik!
Fraza pa je morala obstajati že prej, s...
trakanje
-a, tudi trakohodstvo, "slacklining"
hoja in izvajanje trikov na traku ( slackline ), napetem nad tlemi med dvema oporama. Kdor se ukvarja s trakanjem je trakar, poznamo po različne oblika trakanja: vodno trakanje, akrobatsko trakanje, nizo in visoko trakanje, ...
"Ko sem gledal, kako se v parku mladina zabava na traku, se mi je zahotelo, da se tudi sam preizkusim v trakanju, a sem se precenil."
ukrajinjanje
Poseben način tvorjenja prislovnega določila kraja, ko le-tega zaključek kljub vsej zdravi pameti in dobremu okusu vedno zvedemo v glas [i].
Še posebej uveljavljeno, skoraj vseprisotno v vzhodni polovici slovenskih dežel, kjer deluje tudi kot skladenjsko orodje učikovitega razločevanja klenih domorodcev od nezaželenih in motečih elementov iz drugih kotičkov države, predvsem osovražene prestolnice. Deluje tudi, če se tuji osebek za namen komunikacije z aborigini odreče svojemu izrojenemu urbanemu slengu in začasno uporablja svojo najbližjo predstavo knjižno pogovornega jezika s primerno upočasnjeno izgovorjavo. Včasih domorodcem povroči blažje težave ob začasni potrošno motivirani zapustitvi rodne doline in obisku bližnje provincialne nakupovalne metropole ali pa šolski/upokojenski turistično-izobraževalni eksurziji v sicer splošno prezirano glavno mesto države.
Primeri rabe z opombami {knjižno > ukrajinjeno}:
v Šmarju
> //v Šmarj//**i**
na Triglavu
> //na Triglav//**i**
...
valiti buče
Tudi: valiti bučke, včasih tudi kotaliti buče(ke).
S to frazo označujemo govorjenje človeka, ki govori neumnosti, včasih tudi če pretirava v pripovedovanju.
Primer: "Zavalil je nekaj buč in odšel."
Sam sem opazil uporabo predvsem pri skavtih.
V sorodu s "pribijati".
verbalna inkontinenca
Gre za analogijo pojma inkontinenca, ki pomeni nesposobnost zadrževanja urina in blata v telesu. Če inkontinenci dodamo kvaliteto verbalna, to pomeni, da oseba ni sposobna držati jezika za zobmi, četudi bi v danem trenutku to bilo prav in bi si vsi prisotni tega želeli.
primer:
Povem ti, Tina je verbalno inkontinentna! Zadnjič se mi je nasrala in me tako davila s svojim drekom, da je smrdelo do neba, sam pa sploh nisem prišel do besede!
Veselje do talenta
Izraz se uporablja za tiste, ki se sicer trudijo s kakšno aktivnostjo, vendar pri tem niso uspešni.
Primer:
"Jah sej Francl lih ne zna kitare špilat, sam ga pa veseli, ejga tut to je neki, a kva?"
veselje do posluha
Vetrocvek
Cvek, ki pride, kot veter.
Fraza slišana na hodnikih Šolskega centra Rogaška Slatina; https://twitter.com/scrsstavki?lang=en
A: Ej kak to da ti je dala šus pri gefi?
B: Stari če se nisem uču. Kr vetrocvek mi je stisnala...
—
A: Ka je kdo vprašan nemščino?
B: Ja Jaka je, sam bo tak vetrocvek
višja matematika
Višja matematika je zjutraj potegniti koren iz neznanke.
In kaj si potem včeraj naredil s tisto v klubu?
Šel sem se višjo matematiko.
Višja matematika, kot je opisana v črtici Prežihovega Voranca označuje izgovor za goljufanje.
V črtici je opisano, kako sin meri premere debel podrtih dreves, oče pa vpisuje višje vrednosti, da bi bolje zaslužil in ob sinovi opazki odgovori "To je pa višja matematika"
Lahko tudi pomeni kot šaljiva pripomba na kaj narobe izračunano.
V splošnem bi naj pomenilo težjo matematiko, ki jo ne razume vsak.
Iz tega je izpeljano nejevoljna in ironična pripomba, da je kaj višja
matematika, če kdo česa ne zna, čeprav v resnici ni tako težko.
"Kva pa delaš, sam doma visiš pred televizijo, je treba pa žarnco zamenjat, je pa ne znaš, k je to višja matematika!"
Dostopnost