Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
λόγος
, ὁ (λέγω) I. govorjenje 1. beseda (lat. vox), izraz, ἑνὶ λόγῳ z eno besedo, kratko, ὡς εἰπεῖν λόγῳ da na kratko povem, tako rekoč, οὐ πολλῷ λόγῳ εἰπεῖν da na kratko povem. 2. a) govor, ἤρξατο λόγου začel je govor, λόγος γίγνεται, ἐστὶ περί τινος govori se o čem, πρὸς τῶν θεῶν, ὧν νῦν ὁ λόγος ἐστίν o katerih sedaj govorimo; ἔργα λόγου μείζω večja, kot bi se dalo razložiti (povedati), neizrečeno velika, nepopisna, λόγον ποιοῦμαι, ἔχω περί τινος govorim o čem, napeljem govor na kaj, pogovarjam se o čem, πρός τινα s kom; slično: λόγος ἐμβάλλεται govori se, τῷ λόγῳ διέρχομαι razpravljam o čem, izražam z besedami, λόγον προσφέρω τινί nagovorim koga, prosim koga česa περί τινος; toda λόγον τινὸς προσφέρω donesem, (skrivaj) naznanim čigave besede; λόγου ἄξιος spomina vreden, važen, λόγῳ εἶπον ustno sem povedal, οὐ πολλῷ λόγῳ εἶπον nisem govoril obširno, na kratko sem povedal, διὰ λόγον ustno NT; b) pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje, (συν)έρχομαι, ἀφικνέομαι, εἶμι εἰς λόγους pridem h ...
λόγος
beseda, izraz; govor; pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje; dovoljenje za govorjenje, pravica govoriti; rek, izrek, pregovor; povelje, zapoved; naročilo, predlog, pogoj; dogovor, sklep; trditev, izjava; beseda; (prazne) besede, izgovor, pretveza; govorica, vest, glas, poročilo, slava; pripoved, povest, resnična zgodba, basen, bajka; opis, spis, zgodovinsko delo, knjiga, razdelek (knjige); proza; javni govor, zgovornost, govorništvo, retorika; načelo, teorija, nauk; razlaga, pojem, bistvo; stvar (o kateri se govori), tvarina, snov (govora); Beseda, Božji Sin; račun, obračun, preračun, preračunavanje, zagovor, odgovor; preudarjanje; mnenje, namen; ozir, oziranje, upoštevanje, čislanje, spoštovanje, ugled, pomen, veljava, vrednost; (pameten) vzrok, povod, razlog; razmerje, način; pamet, razum; bistvo, pomen
λύω
[Et. lat. luo, ere, solvo (iz se-luo), stvn. far-liosan = nem. ver-lieren (r iz s), Verlust, -los, lösen. – Obl. pr. in impf. at. ῡ, ep. ῠ, v ostalih časih ῡ pred σ, sicer ῠ; fut. λύσω itd.; ep. impf. λύον, aor. λῦσα, pf. pass. opt. 3 sg. λελῦτο, pl. λελῦντο; aor. med. 3 sg. λύτο, λῦτο, pl. λύντο, aor. pass. 3 pl. λύθεν]. I. act. in pass. 1. a) odvežem ὄνον, ἱμάντα, θώρηκα, ζώνην, πρυμνήσια, ἱστία, razvozlam, zrahljam, izprežem ἵππους ἐξ ὀχέων, ὑφ' ἅρμασιν, ὑπὸ ζυγοῦ; pass. odvežem se, odtrgam se, λελυμένος odvezan, neuklenjen, prost; b) slečem στολάς, odpnem πέπλον; c) izpustim, oprostim, odkupim, χρημάτων za denar, zamenjam (ujetnike), ἀνὴρ ἀντ' ἀνδρὸς λυθείς mož zamenjan za moža; d) odprem κλῇθρα, στόμα (odkrito) govorim; ἀσκόν razvežem; e) popustim ἡνίαν; f) odrešim, osvobodim, oprostim, rešim ἀπὸ τοῦ δεσμοῦ, ποδῶν ἀκμάς, ὄκνου strahu, ἔκ τινος, τινά τινος. 2. a) razvežem, razdružim, od-, razpustim ἀγορήν, ἀγῶνα, τάξιν, στρατιάν, γέφυραν poderem; b) zlomim, oslabim μένος, γυῖα, γού...
μονομαχέω
, ion. μουνομαχέω 1. borim se v dvoboju, dvobojujem se s kom τινί. 2. sam se bojujem s kom τινί.
μόνος
3, ion. μοῦνος (gl. μᾱνός) 1. (po)edin, sam, samo, τῶν ἄλλων sam med drugimi, δέκα μόνους κατέλιπον zapustil sem jih samo deset. 2. zapuščen, samoten, osamel. – adv. μόνον edino, samo, le, εἰ μόνον če le, οὐ μόνον … ἀλλὰ καί ne samo … ampak tudi, μόνον οὐ, μονονουχί malodane, skoraj; μόνως samo (tako), κατὰ μόνας sam (za sebe).
μῡθέομαι
govorim, pravim; izrečem, sporočam, pripovedujem, imenujem, govorim; naštevam, omenjam; premišljam, preudarjam
μῡθέομαι
med. (μῦθος) ep. poet. [pr. 2 sg. ep. μυθέαι in μυθεῖαι, impf. iter. μυθέσκοντο] 1. intr. govorim, pravim, προτὶ ὅν μυθήσατο θυμόν je rekel sam pri sebi. 2. trans. a) izrečem, sporočam, pripovedujem, imenujem πόλιν πολύχρυσον, μῦθον govorim; naštevam, omenjam τί; b) premišljam, preudarjam ἕκαστα.
Dostopnost