Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
σύν-ειμι
(εἰμί) 1. sem (živim) s kom skupaj, sem v njegovi družbi, ὀιζυῖ doživim nesrečo, sem nesrečen, νόσῳ = νοσέω, κακοῖς πολλοῖς sem nesrečen, ὅτῳ τὸ μὴ καλὸν ξύνεστι kdor se druži s krivico, kdor se vda krivici, γάμοι gl. εὑρίσκω; ἆται ἀεὶ ξυνοῦσαι κλονέουσι τόνδε neprestano ga vznemirjajo nesreče, ki nikoli ne počivajo; ὁ ξυνὼν χρόνος dolga vrsta mojih let; pos. a) občujem s kom, družim se s kom, obiskujem koga τινί, οἰκείως τινί, μετά τινος; b) o občevanju med učitelji in učenci: οἱ συνόντες prijatelji, tovariši, pristaši, družabniki, učenci; c) o zakonu: živim s kom ali pri kom; d) živim sam zase ἐμαυτῷ; e) ἵπποις redim konje, imam s konji opraviti. 2. stojim komu na strani, svetujem, pomagam komu; pogajam se s kom (Tuk. 4, 83).
τάσσω
, at. -ττω [Et. kor. ταγ razposta-viti, urediti. – Obl. fut. τάξω, aor. ἔταξα, pf. τέταχα, pass. pf. τέταγμαι, aor. ἐτάχθην, fut. ταχθήσομαι, fut. 3 τετάξομαι, med. fut. τάξομαι, aor. ἐταξάμην, ion. at. 3 pl. pf. pass. τετάχαται, plpf. ἐτετάχατο]. I. act. 1. a) urejam, postavljam (na določeno mesto), χωρίς postavljam vsaksebi (narazen), ἐναντίον nasproti postavim, obrnem proti komu; pos. postavim (čete) v bojni red στρατιήν, ὁπλίτας, εἰς μάχην na boj pripravljene čete; κήρυκας ἄλλους ἄλλῃ τάξας odpravil je tega tja, drugega drugam; τινὰ ἐπί τινα: α.) postavim koga proti komu; β.) postavim črez (nad) koga ἐπὶ τοὺς ἱππέας; ἐμαυτὸν ἐπί τι služim komu za kaj, ἐν πᾶσιν ἐμαυτὸν ἔταξα prevzel sem vsa mesta (sam), ὁ ἀγαθὸς φίλος ἑαυτὸν πρὸς πᾶν τάττει se ponudi za vse, pomaga v vsaki potrebi; b) uvrščam (štejem) koga med kaj τινὰ εἰς τὴν τάξιν, τινὰ εἰς δουλείαν prištevam k sužnjem; c) postavim koga za kaj ἄρχοντας. 2. odredim, ukrenem, določim, zapovem, ukažem, πόλις γὰρ ἡμῖν ἅ με χρὴ τάσσειν...
ταὐτόματον
= τὸ αὐτόματον ἀπὸ ταὐτομάτου iz lastnega nagiba, sam od sebe, slučajno.
τίθημι
, vzpor. obl. τιθέω [Et. kor. dhē, deti, dejati, lat. facio; fēc(i) = (ἔ) θηκ(α); slov. de-ti, dejati, delo, (blago)det; nem. Tat, tun. – Obl. at. pr. ind. 2 sg. τίθης, τίθεις, τιθεῖς, 3 sg. τίθησι, τίθει, τιθεῖ; pl. τίθεμεν, τίθετε, τιθέασι, cj. τιθῶ, opt. τιθείην, imper. τίθει, τιθέτω, inf. τιθέναι, pt. τιθείς, impf. ἐτίθην, ἐτίθειν, pl. ἐτίθεμεν, -ετε, -εσαν; fut. θήσω, med. θήσομαι, aor. ἔθηκα, ἔθετον, ἔθεμεν, cj. θῶ, opt. θείην, med. ἐθέμην, redko ἐθηκάμην, pf. act. τέθηκα, pass. aor. ἐτέθην, fut. τεθήσομαι, adi. verb. θετός, θετέος; za pf. pass. κεῖμαι; ep. pr. ind. 2 sg. τίθησθα, 3 pl. τιθεῖσι, inf. τιθήμεναι, med. pt. τιθήμενος, impf. 3 sg. τίθει, aor. ind. θῆκε, 1 pl. θέμεν, 3 pl. θέσαν in (ἔ) θηκαν, cj. θήω, θείω, 2 sg. θήῃς, 3 sg. θήῃ, θῇσιν, 1 pl. θήομεν, θείομεν, inf. θέμεναι; med. fut. 2 sg. θήσεαι; aor. 3 sg. ind. θέτο, θήκατο, 3 du. θέσθην, cj. θήομαι, θείομαι, opt. θείμην, imper. θέο; ion. impf. act. 1 sg. ἐτίθεα, 3 sg. ἐτίθεε, aor. cj. θέω, θέωμεν, θέωσι, med. ἔθεο, c...
τραγῳδο-διδάσκαλος
, ὁ pisatelj žaloiger, ki je sam izvežbal zbor ter igralce in v starih časih tudi sam igral glavno ulogo.
φύσις
, εως, ἡ (φύω) 1. narava = a) naravna (prirojena) lastnost, kakovost, naravno svojstvo, bistvo stvari ali osebe, φαρμάκου lastnost, πέτρου φύσις = πέτρος, Λαίου postava, stas, τόπου lega; Tuk. 2, 45 spol; b) prirojena dušna zmožnost, nadarjenost, značaj, ἰσχὺς φύσεως zavednost duha, φύσιν, κατὰ φύσιν od narave, po naravi, naravi primerno, φύσει po naravi, sam po sebi, po rojstvu; c) naravni (prirojeni) red, ἡ τῶν πάντων φύσις svet, ταύτην βιοτῆς φύσιν ἔχω na ta način živim, κατὰ φύσιν πεφυκώς takšen, kakršen mora biti, naraven, ἡ παρὰ φύσιν ἄνοια protinaravna nespamet (ki presega vse meje), φύσει πέφυκα φωνεῖν po naravi sem tak, da; φύσιν ἔχει τι naravi primerno je kaj, φύσιν οὐκ ἔχει proti naravi je, φύσιν ἔχον kar je naravno, mogoče, κῶς φύσιν ἔχει kako je mogoče. 2. narava kot tvorna sila; rod, rojstvo, pokolenje, izvor, ἣ φύσει μὲν ἦν βασίλεια po rojstvu, φύσει νεώτερος mlajši, πρὸς αἵματος φύσιν rojak po krvi, sorodnik. 3. kar je rojeno, stvar, stvarstvo, vesoljstvo, bitje, zarod,...
φυτάλμιος
2 (φυτόν) ki kaj rodi (naredi, povzroči), ἀλαῶν ὀμμάτων ἆρα καὶ ἦσθα φυτάλμιος ali si slepoto sam zagrešil, zakrivil? drugi: ali si se slep rodil?
χωρίς
1. adv. a) sam zase, ločen, posebej, vsaksebi, narazen; b) različen, drugačen, χωρίς εἰμι sem ločen (odsoten), sem različen, Sof. O. R. 608 sam zase, ti sam; c) χωρὶς ἢ ὁκόσοι razen kolikor, izvzemši one, katere, χωρὶς ἢ ὅτι razen, izvzemši da, χωρὶς δέ poleg (povrhu) pa. 2. praep. z gen. proč od koga, zunaj, razen česa, izvzemši kaj, daleč od, brez česa NT.
ψῑλός
3 (ψάω) 1. a) gol, gladek, razgaljen, nag νεκύς, δέρμα brez dlake, ἶβις τὴν κεφαλὴν ψιλός brez perja; πεδίον, ἄροσις prazen, pust, nerodoviten, brez drevja τῶν δενδρέων, τὸ ψιλόν kraj brez dreves; b) brez česa, prazen ἱππέων, τρόπις (brez desk). 2. a) neoborožen, nezavarovan, κεφαλή brez čelade; pren. slab, zapuščen, ὄμμα (o Antigoni, ki vodi Ojdipa) slab; b) lahko oborožen, σκευή lahko orožje; subst. οἱ ψιλοί lahko oboroženi vojaki, pračarji (opp. ὁπλίτης). 3. zgolj, sam, preprost, μάχαιρα sam meč (brez nožnice), ποίησις epska poezija (opp. lirska poezija), λόγοι same besede. – adv. ψιλῶς le, samo λέγω, οὐ ψιλῶς = οὐ μόνον.
ἀ-
predpona: 1. alpha privativum = ne-, brez (pred nastopnim samoglasnikom ἀν-) ἄ-τιμος, ἀν-αίτιος; et.: nastalo iz idevr. n̥, lat. in, nem. un, slov. je (iz ę), ne-je-voljen, ne-je-veren; prim. lat. in-nocens, nem. un-schuldig). 2. alpha copulativum (iz ἁ-, σα-, idevr. sm̥ = skupno, so-, lat. sim-, nem. iz istega korena zu-samm-en, slov. sam = ipse, solus) ἁ-πλοῦς, lat. simplex; ἅ-πας. 3. alpha protheticum: ἀ-στήρ, prim. lat. stella (iz ster-la), nem. Stern; ἀ-μέλγω slov. molzem.
Dostopnost