sámošen

1. samoten
2. osamljen, sam

samošnost

samostalnik, ki izvira iz pridevnika samošen. Pridevnik in iz njega izpeljan prislov samošno pozna tudi SSKJ: najprej kot sinonim za samoten in ga označuje za zastarelega (**samošno** življenje//) in nato v pomenu osamljen, sam in navaja primer: po pusti samošni poti.
V zadnjem času je pridevnik samošen in iz njega izpeljana lastnost samošnost vse bolj v rabi v psihiatriji, ko je govora o avtističnih otrocih ali o bolnikih s shizofrenijo. Samošnost naj bi opredeljevala tisto samozadostnost, umik vase, ki sta značilna tako za avtista kot za shizofrenika.

samôta

1. stanje, ko je kdo sam, brez stikov, povezave z drugimi
2. oddaljen, odmaknjen kraj, predel

samota

1. odmaknjenost, samota, eremitaž, eremitaža, puščavnikovo bivališče
2. osamljenost, samotnost, samota
3. samota
4. samota, samoten kraj

samotár

1. kdor hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi
2. kar okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste

samotár

kdor hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi

samotar

>>> glej geslo >>>

samotáriti

1. hote živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi
2. ne imeti okoli sebe, v bližini drugih stvari svoje vrste

samotárski

ki hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi

samotę́čən