Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἐπί
[Et. sor. lat. ob iz opi, gršk. ὄπι(σ)θεν, ὀπίσσω] A adv. gori, sem(kaj), pri tem, nato, povrhu, ἐπὶ δέ razen tega; za imenom ἔπι. B praep. I. z gen. 1. kraj. a) na vprašanje kje? pri, na, v, poleg, pred, vpričo, ἐπὶ γῆς na zemlji NT, ἐπὶ νηῶν, ἐπ' ὤμων φέρω, ἐπὶ τοῦ προαστείου v predmestju, ἡ ναῦς ἐπ' ἀγκυρέων ὁρμεῖ ladja je na sidrih zasidrana, ἐπὶ τῶν πηγῶν pri studencih, ἐφ' ἵππων na konjih, αἱ ἐπὶ Λήμνου νῆσοι poleg Lemna ležeči otoki, τὰ ἐπὶ Θρᾴκης pokrajine na meji Trakije, ἐπὶ μαρτύρων pred pričami, ἐπὶ προσπόλου μιᾶς naslanjajoč se na eno služkinjo; tako pri glagolih mirovanja εἶναι, μένειν, καθῆσθαι, ἑστάναι, κατακεῖσθαι, μένω ἐπὶ τούτων zadovoljen sem s tem; ἐπὶ νόσου ἔχεται ἡ πόλις se nahaja v stiski, ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς gl. ἀκμή; ἐπὶ στόματος v ustih, ἐπὶ βάτου na mestu, kjer se govori o trnu, εὐχὴν ἔχοντες ἐφ' ἑαυτῶν imeli so obljubo na sebi, ἔρχομαι ἐπὶ νεφελῶν prihajam na (po) oblakih NT; b) na vprašanje kam? pri glagolih premikanja: v, na, proti, ἔφευγε ἐπὶ Σάρδεων proti S...
ἐπίσπαστος
2 1. ep. privlečen; κακόν nesreča, ki jo je kdo sam povzročil. 2. poet. zategnjen, zadrgnjen βρόχος.
ἐπίσταμαι
[ἐπίστασαι, 3 pl. ἐπίστανται, cj. ἐπίστωμαι; impf. ἠπιστάμην, 2 sg. ἠπίστασο in ἠπίστω, fut. ἐπιστήσομαι, aor. ἠπιστήθην; ion. pr. ind. 2. s. ἐπίστεαι, 3 pl. ἐπιστέαται; cj. 3 pl. ἐπιστέωνται, impf. 3 pl. ἠπιστέατο (ἐπιστέατο)] d. p. 1. razumem, (po)znam, morem, sem vešč, sem zmožen z inf., τί, περί τινος, εἰ ἠπιστήθη μὴ πολυπρηγμονεῖν da je znal mirovati. 2. izvedel sem, vem, znano mi je kaj, Συριστί znam sirski, ᾆσμα poznam, znam na izust, s ὅτι, τοῦτο ὅτι, ὡς, acc. c. inf., pt. ἐσθλὸς ὢν ἐπίστασο vedi, da si se pokazal vrlega moža. 3. ion. mislim, menim, prepričan sem δόξῃ, ὅτι, ὡς, acc. c. inf., s pt. εὖ ἐπίστατο αὐτὸς σχήσων prepričan je bil, da bode sam imel. – pt. ἐπιστάμενος 3 vešč, razumen, previden, uren, spreten πόδες, τινί v čem; subst. ὁ veščak, izvedenec. – adv. ἐπισταμένως pametno, modro, razumno, spretno.
ἐπ-όπτης
, ου, ὁ gledalec, opazovalec, paznik, svedok, nadzornik, NT priča, očividec, ἐπόπτης γίγνομαι vidim sam na lastne oči.
ἐρῆμος
, at. ἔρημος 3 in 2 [Et. lat. rarus, slov. redek, strsl. oriti, razdejati] 1. o krajih in stvareh: samoten, zapuščen, pust, opustošen, neobdelan, neprehoden, neobljuden, brez ljudi, nezavarovan; subst. a) τὰ ἐρῆμα, ἡ ἐρήμη (sc. χώρα) in ἔρημος puščava NT, σταθμός pot, pohod po pustinji; z gen. ἔρημός τινος brez česa; b) ἡ ἐρήμη (sc. δίκη) pravda, pri kateri ena stranka ni navzoča; ἐρήμην κατηγορῶ zatožim odsotnega, ἐρήμην ὀφλισκάνω obsodijo me v odsotnosti, ἔρημον ἐάω τὸν ἀγῶνα ne pridem pred sodišče. 2. o ljudeh: osamljen, sam, brez koga, brez pomoči τινός, zapuščen πρὸς φίλων.
ἴδιος
poseben, lasten, svoj, svojski, zaseben; poseben, čuden, nenavaden, drugačen od drugih, različen;
ἴδιος
3 in 2 [Et. iz ϝι (= vsaksebi) + διος] comp. ἰδιώτερος, sup. ἰδιώτατος 1. poseben, lasten, svoj(ski), zaseben; ἐλευθερία osebna svoboda, samostalnost, κέρδεα lastna, osebna korist NT; διάλεκτος materin jezik; οἱ ἴδιοι rojaki; ὁ ἴδιος ἀνήρ lastni mož, soprog; εἰς τὰ ἴδια v svoje (svojo domovino); καιροῖς ἰδίοις o svojem (pravem) času NT; τὸ ἴδιον zasebna last, zasebno imetje, lastni žep. – τὰ ἴδια zasebne stvari (zadeve, opravki, premoženje; opp. državne). 2. poseben, čuden, nenavaden, od drugih različen ἔθνος, οὐσία, πάθος. – s sled. ἤ: ἴδιον ἔπασχε πάθος ἢ οἱ ἄλλοι. – adv. ἰδίᾳ (sam) zase, sam od sebe, v zasebnem življenju, zasebno, posebej, posamič, doma (privatim), κατ' ἰδίαν posebej, sam za se NT.
Dostopnost