Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ὅσιος
3 in 2 [Et. part. praes. od es-, biti, gl. ἐτεός, ἐτάζω] 1. po božjem ali naravnem pravu zapovedan (določen, dovoljen), lat. fas; ὅσιόν ἐστιν sme se, dovoljeno je, οὐχ ὅσιόν ἐστιν greh je. 2. po naravi (sam po sebi) svet (opp. ἱερός posvečen), pobožen, bogaboječ, veren, vesten, nraven, οὐχ ὅσιος grešen, brezbožen, κεῖρες ὅσιαι očiščene (čiste) roke NT –. adv. ὁσίως po božjem pravu dovoljeno, sveto, pošteno, ὁσίως ἔχει τινί dovoljeno je po božjem pravu, svet običaj je za koga.
παραβατός
2 (adi. verb. od παρα-βαίνω) poet. kar se sme (more) prekršiti ali poškodovati.
πάρ-ειμι
(εἰμί) [ep. praes. ind. 3 pl. παρέασι, inf. παρ-έμμεναι, impf. 3 pl. πάρεσαν, fut. παρέσσομαι, ion. praes. pt. παρεώνπάρα, πάρ = πάρεστι, πάρεισιν] 1. a) sem zraven, sem navzoč ali prisoten τινί, παρά τινι pri kom, ἔν τινι, ἐπί τινι pri (v) čem; b) nahajam se, bivam, mudim se pri kom; c) stojim ob strani, pomagam τινί; d) udeležujem se česa, μάχῃ sem v bitki. 2. a) prišel sem, dospel sem zraven τινί, πρός τινα, ἔν τινι, εἰς in ἐπί τι, ἐν δαίτῃσι, εἰς Σάρδεις; ἐπὶ τὸ βῆμα nastopim na govorniškem odru; b) sem na ponudbo, na izbiro, pri rokah, na razpolago, vršim se ἱερά συμβουλή, služim komu, sem v oblasti koga; ὅση δύναμίς γε πάρεστι kolikor morem, οἱ παρόντες podložniki, navzoči, zbrani, svedoki; c) τὸ παρόν, τὰ παρόντα sedaj, sedanjost, sedanji položaj, sedanje razmere; zaloga, premoženje; ἐν τῷ παρόντι v sedanjem času (položaju), za sedaj, ἐκ τῶν παρόντων sedanjim razmeram primerno, ἐς in πρὸς τὸ παρόν sedaj, v teh razmerah. 3. impers. πάρεστι, παρῆν, πάρα, πάρ mogoče je, sme se, dov...
παρ-έχω
, παρ-ίσχω [gl. ἔχω; ep. aor. inf. παρασχέμεν, adi. verb. παρεκτέον] I. act. 1. imam pripravljeno, pri rokah: a) nudim, ponujam, molim, nastavljam σιαγόνα NT, podarjujem, podeljujem, dajem, priskrbujem ἱερήια, δῶρα, σῖτον, τροφήν; ἡσυχίαν mirujem NT, σιγήν molčim, τύχην ustvarim, pripravim srečo; b) izročam, prepuščam τὴν ψυχὴν θεραπεύειν, ἀγωνίζεσθαι bojno polje, λόγον τινί postanem predmet razgovora; c) povzročujem, κόπους delam skrbi NT, dajem povod k čemu, αἴσθησιν vzbujam pozornost, πράγματα delam težave, nadlegujem, ζητήσεις napravljam, ἔρευναν poizvedujem, φόβον pripravljam v strah, strašim; d) kažem, iz-, dokazujem εὔνοιαν, χάριν, φρενὶ χάριν ustrezam; e) naredim koga za kaj γῆν ἄσυλον, τινὰ βέλτιστον, τινὰ ταπεινόν delam ponižnega, ponižujem; f) dam priliko za kaj ἐρωτᾶν. 2. a) ἐμαυτόν kažem se, vedem (obnašam) se, ponujam se, ἐν φανερῷ izkažem se javno, ἄνδρα kažem se vrlega moža, εὐπειθῆ kažem se poslušnega: z inf. dopustim, dovolim; ἐμαυτὸν διαφθαρῆναί τινι pustim, dam se p...
περιοπτέος
3 (adi. verb. k περι-οράω) 1. na kar je treba paziti, περιοπτέον τινί ἐστιν ὅπως paziti mora kdo, da. 2. ion. οὐ περιοπτέος τις ἀπολλύμενος ne sme se pustiti (trpeti), da kdo poginja.
πιθανός
3 [πείθω] 1. act. a) o osebah: kdor lahko pregovori ali prepriča, zgovoren, prepričevalen, zanimiv, priljubljen, prikupljiv; komur se sme verjeti ali zaupati, vpliven, veljaven, λέγειν spreten v govoru; b) o stvareh: verjeten, sličen, naraven. 2. pass. kdor se da lahko pregovoriti, lahkoveren, poslušen, pokoren. – adv. -ῶς prepričevalno, zvesto.
πιστός
3 (gl. πείθω) 1. komur se sme zaupati, zvest, zanesljiv, pošten, iskren, vdan, verodostojen, prepričevalen, gotov, nedvomen; οἱ πιστοί zvesti prijatelji, zaupniki, τὸ πιστόν, τὰ πιστά zagotovilo, poroštvo, jamstvo; zvestoba, zaveza (δίδωμι, λαμβάνω dajem, dobivam, sklepam); pogodba, talnik; τὰ πιστὰ ἐγένετο zaveza se je sklenila; τὰ πιστὰ διδόναι καὶ λαμβάνειν medsebojno si zvestobo obljubiti. 2. verujoč, zaupajoč, zanašajoč se, veren, οἱ πιστοί verniki NT.
προσ-ήκω
1. a) (zraven) sem prišel, došel, dospel; b) raztezam se, mejim, segam do česa τινί, ἐπί, πρός τι. 2. pren. a) moja dolžnost je, mene se tiče, mene zadeva πρός τινα, pripada mi kaj, ὁ προσήκων kdor ima pravico do česa, ὁ μάλιστα προσήκων φιλίᾳ ki ima največjo pravico do prijateljstva, τοῦτο αὐτονομίᾳ προσήκει to se dá združiti z neodvisnostjo; b) impers. α.) προσήκει μοί τινος imam zvezo s čim, deležen sem česa, imam s čim kaj opraviti, imam pravico do česa, tiče se me kaj, τοῦτω τῆς Βοιωτίας οὐδὲν προσήκει nima nič opraviti z B.; β.) z inf., dat. c. inf., acc. c. inf. spodobi se, primerno je, pristoja, sme se ἀγαθοῖς ὑμῖν προσήκει εἶναι; γ.) pt. προσήκων: (ὡς) προσήκον ker se je spodobilo, ὡς οὐ προσήκον brez vzroka.
ῥητός
3 (adi. verb. k εἴρω 1) 1. izrečen, izgovorjen, povedan, dogovorjen, domenjen, določen, ἐπὶ ῥητοῖς pod določenimi pogoji. – adv. ῥητῶς izrečno NT. 2. kar se sme povedati, izrekljiv.
συγ-χωρέω
[fut. συγχωρήσω, -σομαι] 1. grem, hodim s kom, sklepam se συγχωροῦσαι πέτραι skale, ki udarjajo druga ob drugo = Συμπληγάδες; pren. dogovorim se, zedinim se, soglašam, pogodim se s kom πρός τινα. 2. a) umaknem se, odstopim od česa komu v prid, prepuščam komu kaj τινί τινος, zadovoljujem se, zadovoljen sem s čim δουλεύειν; b) pristopam, vdam se, dovoljujem, dopuščam, pripoznavam, popuščam τινί τι; οὐ συγχωρέω odbijam, zabranjujem. 3. impers. συγ-χωρεῖ sme se, dovoljeno je, mogoče je.
Dostopnost