Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
drégati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dréganje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ soseda dregati koga v kaj Veje so ga dregale v obraz dregati v koga/kaj z/s čim ~ ~ rov s palico; poud. ~ ~ koga z vprašanji |vsiljivo spraševati, ogovarjati|;
drézati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drézanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ fanta, da se zbudi; ~ in cukati žival drezati koga v kaj Veje so ga drezale v obraz drezati koga z/s čim Drezal jo je s komolcem drezati v koga/kaj z/s čim ~ ~ žerjavico s palico; poud. ~ ~ človeka, da bi vse povedal |vsiljivo spraševati|;
drobíž
-a m z -em skup. (í) plačati z ~em; poud.: stati precej ~a |denarja|; Ta jabolka so sam ~ |so drobna|; člov., poud. vaški ~ |otroci|;
dŕskati
-am nedov. -ajóč, -áje; dŕskanje (ȓ) redk. Goreče veje so glasno drskale prasketale, pokljale:
dŕst
-í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȓ) Ribe potujejo na ~, so v ~i
drugáčen
-čna -o drug. kak. zaim. (ȃ) 1. |ne tak|; : ~ odgovor; ~o blago; biti ~ od bratov; poskusiti na ~ način drugače: 2. |ne te vrste|; : Danes so nam potrebni ~i strokovnjaki; biti ~ih misli drugih: 3. Mesto se mi zdi čisto ~o spremenjeno: drugáčnost -i ž, pojm. (ȃ)
drúgi
-a -o vrstil. štev. (ú; ȗ) 1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|; drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega 〈2.〉 |15. februarja|; drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi: drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič:
duplírati
-am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; duplíranje (ȋ) podvajati, podvojiti; kaj delo so duplirali
dvá
dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma ⚫ pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici: Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|; dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|; dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni
dvájset
-ih glav. štev. (ȃ) ~ korakov; zbrano delo v ~ih zvezkih; imeti okoli ~ let dvájset -ih m, ž, s mn., člov. (ȃ) tri od ~ih; ~im so dali odpoved; Na izboru manekenk so izbrali pet od ~ih; nečlov. priti do ~ih |do 20. ure; do 20h; do 20.00|; prakt.sp. dekle pri ~ih pri dvajsetih letih:
Dostopnost