Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
rudimènt
-ênta m (ȅ é) izobr.: ~i stare miselnosti ostanki: Te zgodbe so ~i romana zametek, zasnova: biol. zakrneli organ:
sám
-a -o (ȃ á á) 1. ~ talent še ni dovolj, moral se bo tudi učiti; Menijo, da ~e kazni ne bodo zadostovale; ~ bog ve, če je res |nihče ne ve|; 2. poud. |prav|; : ~ predsednik se je zavzel zanje; prebiti se v ~ vrh česa; Pripeljali so ga do ~ih vrat
sám
-a -o zaim. samosti (ȃ á á) 1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral|; sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im seboj sáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisna: sámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletom sámost -i ž, pojm. (á)
sámoizpôveden
-dna -o (ȃȏ) Njegove pesmi so ~e sámoizpôvedni -a -o (ȃȏ) ~ spis sámoizpôvednost -i ž, pojm. (ȃȏ)
se
sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é); naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ), star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑); váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima radb) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa večc) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemamč) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajod) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu
sédem
sêdmih [də] glav. štev. (ẹ́ é) imeti ~ otrok; eno od ~ih čudes sveta; izobr. ~ modrih |grški misleci in državniki pred Sokratom|; poud. prebiti ~ suhih let |obdobje revščine, pomanjkanja|; Čez ~ let vse prav pride |Vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti|; sédem sêdmih [də] m, ž, s mn., člov. (ẹ́ é) Branila sta se sama proti ~im; nečlov. priti ob ~ih zvečer |ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; Prodali so precej telet, doma so jih obdržali ~
Dostopnost