Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
študírati
-am nedov. -ajóč; -an -ana; študíranje (ȋ) ~ na filozofski fakulteti; ~ ob delu; redno ~ študirati koga/kaj ~ biologijo; knj. pog. ~ ljudi okoli sebe ocenjevati, presojati: knj. pog. študirati za kaj ~ ~ zdravnika; Dali so ga študirat
švístati
-am nedov. -ajóč, -áje; švístanje (ȋ) Krogle so švistale mimo švistati z/s čim ~ z bičem
tá
tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed. : m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm ; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv. : m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn. : m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi ; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑) 1. ~ hrast tukaj2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečl...
ta
določni člen, neknj. pog.: ~ grdi del poti je že za nami grdi: Otrok že jé s ~ veliko žlico z véliko: Veliko je prestala, a ~ hudo jo še čaka hudo: Doma je od dvanajstih otrok ostal samo ~ najmlajši najmlajši: Med vojno je bil pri ~ belih pri belogardistih, domobrancih: Dobili so ~ mlado snaho: prijeti za ~ sladke za lase na sencih: Toliko je po ~ malem vredno najmanj:
tačàs
čas. prisl. (ȁ) pešaj.: Živeli so skromno, a ~ se niso pritoževali takrat: Nekateri so šli na izlet, drugi so se ~ zabavali medtem:
ták
-a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) 1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin2. navez., navez. kaz. kak. zaim. bližnjega Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|; 5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|; 6. Ljudje so ~i in ~i |različni|; 7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|; ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|; táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne tákost -i ž, pojm. (á)
takó
prir. posled. vez. (ọ̑) Po naravi nisem optimist, ~ ni čudno, da niti nisem bil preveč razočaran; Navada je ljudem postavljati spomenike. Tako so ga postavili tudi njemu, pravzaprav le nagrobnik
takó
člen. (ọ̑) 1. presoj., presoj. člen. Nas ne bodo pogrešali, saj bo tam ~ dosti ljudi |tudi brez nas|; Prodajo knjig so opustili, češ da jih ljudje ~ ne berejo; Tega gospoda ~ in ~ nihče ne pozna |tudi brez tega|; Vdam se, pa naj bo potem ~ ali ~ |kakor koli že|; Bilo je ~ opolnoči ali celo pozneje |približno|; 2. navez., navez. člen. ~, fantje, gremo domov; ~, pa smo tam; ~ torej, nočete ubogati; A ~, še ugovarjali mi boste
takó kot
prvi del podr. dvodelne stopnj. vez. zv. tako kot — tudi (ọ̑) ~ ~ zdravniki so mu tudi nekateri prijatelji priporočali oddih
takràt
čas. prisl. (ȁ) Zaviral je, toda ~ je bilo že prepozno; ~ je bil še v vrtcu, zdaj pa že študira; ~ med vojno je bilo hudo; Vstopil je prav ~, ko so govorili o njem; Bil je začuden nad občutkom, ki ga do ~ še ni poznal; Od ~ ni imel več težav; v zvezi takrat in takrat rojen ~ ~ ~, tam in tam takràt -- m, pojm. (ȁ) Prepad med ~ in danes se povečuje
Dostopnost