Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
včéraj
čas. prisl. (ẹ́) ~ so bili na izletu; ~ opoldne, zjutraj; ~ zvečer sinoči: od ~ do danes; poud.: Ljudje, ki smo jim še ~ pomagali, nas ne poznajo več |v bližnji preteklosti|; Ne podcenjujte jih, ti niso od ~ |niso neizkušeni, naivni|; včéraj -- m, pojm. (ẹ́) pozabiti na svoj ~ |na svojo preteklost|;
vdáti se
vdám se dov., 2. in 3. os. dv. vdásta se in vdáta se; 2. os. mn. vdáste se in vdáte se; drugo gl. dati (á) Šahist se je vdal; Vrata so se vdala vdati se komu/čemu ~ ~ nasprotniku; poud. ~ ~ mamilom |začeti jih uživati|; vdati se v kaj ~ ~ ~ usodo
vèč
poudar. člen. (ȅ) Tiste hiše ni ~, so jo podrli; Mene torej ne potrebujete ~; nikoli ~
večína
-e ž (í) dobiti ~o glasov; ~ blaga; ~a prebivalcev po večíni mer. prisl. zv. (í) Prebivalci so ~ ~ delavci; Ima petdeset hektarjev zemlje, ~ ~ v ravnini; prim. zvečine
večínoma
mer. prisl. (í/ȋ) V tem naselju so ~ priseljenci; Obiskovali so se ~ ob večjih praznikih |navadno|;
védeti
vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́) 1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati: ~ pesem na pamet znati: poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno: Dal jim ...
véka
-e ž (ẹ́) priprte ~e |del očesa|; poud. ~e so mu postale težke |postal je zaspan|;
veljáti
-ám nedov. -àj -ájte; -àl -ála; veljánje; (-àt) (á ȃ) Potni list ne ~a več veljati komu/čemu Opozorilo ~a voznikom; poud. veljati koga/kaj Počitnice so nas veliko veljale |stale|; veljati za koga/kaj ~ ~ poštenega človeka; To naj ~a ~ merilo; Ukaz ~a ~ vse veljati za kakšnega ~ ~ poštenega; Trditev ~a ~ sporno |je sporna|; brezos. To si ~a zapomniti; ~a, jutri se vidiva
vèndarle
[və] prir. vez. (ə̀/ə̏) v protivnem priredju, poud. |vendar|; : Igralko so spraševali po njenih načrtih, ~ ni bila pripravljena odgovarjati; Izumitelje premalo spodbujamo, in ~ bi ti lahko veliko prispevali k napredku
vès
vsà vsè [vəs] cel. mer. zaim., m in ž dalje vsèga/vsè -èmu/-èj vsè/vsò -èm/-èj -èm/vsò; vsà/vsì -èh -èma vsà/vsì -èh -èma; vsì/vsè -èh -èm vsè/vsè vsèh vsèmi; s: kot m, le da je tož. ed. vsè; dv. -ì; mn. -à (ə̏ ȁ ȅ) ~ dan, gozd, krompir, obraz; ~i otrobi so plesnivi; ~e hlače si umazal; ~a njiva je bila pohojena; Srajca je ~a raztrgana; poud. ~a vas je bila pokonci |vsi prebivalci|; ~e leto, sadje, seme; ~a ta vrata bo treba prepleskati; poud.: odpovedati na ~ej črti |popolnoma|; zavpiti na ~a pljuča |zelo|; ~ moker; ~a vesela; ~e premraženo; ~ v ognju
Dostopnost