Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
žvénkniti
-em in žvênkniti -em dov. žvénknjenje in žvênknjenje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Šipe so ob sunku žvenknile žvenkniti z/s čim ~ z ostrogami; poud. Žvenknila sta s kozarci |trčila|;
jàz
mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é) 1. im. oblike se rabijo:a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janezb) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desnoc) v prir. besedni zv. Tone in ~č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni trebab) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že boljc) v prir. besedni zv. pri meni in Janezuč) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo st...
òn
ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed. : m njêga, njêmu, njêga, njêm ⚪ njêmu, njím ; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih ; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən] , ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela 1. im. oblike se rabijo:a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne tib) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desnoc) v prir. besedni zv. Tone, sosed in onič) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) kadar so poudarjene Prav njih sem se b...
tí
têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é) 1. im. oblike se rabijo:a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desnoc) v prir. zv. Tone in ~č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi starid) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj radae) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|; ;b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precejc) v prir. zvezi pri tebi in Janezuč) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama...
Dostopnost