Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
izžréti
-èm dov., nam. izžrèt/izžrét; izžrétje in izžŕtje; drugo gl. žreti (ẹ́ ȅ) kaj Črvi so izžrli mizo
jadikováti
-újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; jadikovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. tožiti, tarnati: glasno ~ jadikovati komu o čem ~ ljudem o svoji revščini jadikovati nad kom/čim ~ ~ pomanjkanjem; Jadikovali so, da se jim dela krivica
jasníti
-ím nedov. jásni -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, jasnjèn -êna; jasnjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Veter ~i nebo; neobč. ~ zgodovino pojasnjevati, osvetljevati, razkrivati: jasníti se -ím se (í/ȋ í) Nebo se ~i; V razpravi so se pojmi jasnili; s smiselnim osebkom jasniti se komu ~i ~ mu, da nekaj ni v redu; brezos. ~i ~
jásno
povdk. (á) Jutri bo ~ in toplo; ~ je, da so vse že prej pripravili; Ni mi ~, kako si to dosegel
ječáti
-ím nedov. jéči -íte in jêči -íte, -èč -éča; jéčal -ála in jêčal -ála, jéčat in jêčat; ječánje; (jéčat in jêčat) (á í) ~ v spanju; poud. Kostanji so ječali v burji |dajali ječanju podobne glasove|; poud. ječati kaj Odpustite mi, je ječala |govorila s slabotnim, žalostnim glasom|; poud. ječati pod čim ~ ~ tujim jarmom |trpeti|;
jékati
-am nedov. -ajóč, -áje (ẹ́; ẹ̑) neobč. Njegove besede so jekale od pečin odmevale:
jénjati
-am dov. jénjanje (ẹ́; ẹ̑) pešaj. nehati, prenehati: Bolečine so jenjale
jésti
jém nedov., 2. in 3. os. dv. jésta; 2. os. mn. jéste, 3. os. mn. jedó tudi jêjo, jèj/jêj jêjte, jedóč; jédel -dla, pokr. jèl jéla, jést; jédenje; (jést/jèst) (ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ jabolko; Govedo ~e rastlinsko hrano; poud.: Prah ga ~e |povzroča neprijeten, pekoč občutek|; Samota ga ~e |muči, vznemirja|; nevtr. Uši so začele ~ vrtnico; redk. Rja ~e železo razjeda: Konji danes še niso jedli |niso dobili jesti|; Dal mu je ~ |hrane, jedi|; poud. Niso imeli kaj ~ |Bili so brez hrane, živeža|; neknj. pog. Kaj bo danes za ~ Kaj bomo danes jedli: knj. pog. Imate kaj za ~ hrane, jedi: