Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
mečkáti
-ám [mə tudi me] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; mečkánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ krompir; ~ obleko; slabš.: ~ psička po rokah |pestovati|; Vsi so že končali, ti pa ~aš |počasi delaš|; Odloči se, ne mečkaj |ne obotavljaj se, ne omahuj|; mečkáti se -ám se [mə tudi me] (á ȃ) To blago se ~a; šalj. Nekaj sta se mečkala |ljubkovala|;
medtém
in medtèm čas. prisl. zaim. (ẹ̑; ȅ) Prelistal je časopis, ~ so mu skuhali kavo
mêhek
-hka -o in mehák mêhka -ó; -êjši -a -e, star. méčji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ; ẹ̑) ~a blazina; šport. žarg. ~a igra previdna, neostra: poud.: imeti ~o hrbtenico |biti preveč prilagodljiv|; preveč ~a vzgojiteljica |popustljiva, neodločna|; Ženske so ~e |občutljive, hitro ganjene|; biti ~ega srca, imeti ~o srce |biti usmiljen; biti hitro ganjen|; nevtr. Meso še ni ~o mehek z/s kom preveč ~ z otroki |popustljiv, prizanesljiv|; mêhki -a -o (é) ~ svinčnik; ~a voda mêhko -ega, v predl. zv. mêhko in méhko s, pojm. (é; ẹ̑) nekaj ~ega v njenem pogledu; spati na ~em do mêhkega in do méhkega nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) skuhati kostanj ~ ~ega v mêhko in v méhko nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) ~ ~ kuhano jajce mêhkost -i tudi mehkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
mejáš
-a m z -em člov. (á) ~a se tožita zaradi poti; neobč.: Vzhodni ~i Slovencev so Madžari in Hrvatje sosedje: ~i z narodnostno ogroženega ozemlja obmejni prebivalci: mejášinja -e ž, člov. (á; ȃ) mejášev -a -o (á)
mejíti
-ím nedov. mêji -íte, -èč -éča; -íl -íla; mejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) na koga/kaj Slovenija ~i ~ Avstrijo, Hrvaško; poud. Njegovo pisanje ~i ~ reportažo |je podobno|; mejiti z/s kom/čim Slovenija ~i z Avstrijo, s Hrvaško; neobč. mejiti kaj Visoke skale so mejile globel omejevale, zapirale: neobč. mejiti kaj od česa Obzidje je mejilo mesto od predmestja ločevalo:
menažeríja
-e ž (ȋ) Cirkusanti so imeli vrtiljak in ~o |tuje, divje živali|; poud. imeti celo ~o mačk in psov |veliko|;
mendráti
-ám [mə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; mendránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ gredo mendrati po kom/čem Konji so mendrali po ljudeh; poud.: ~ ~ hiši |hoditi s kratkimi koraki|; ~ pred odločitvijo |omahovati, obotavljati se|;
meníti
in méniti -im tudi méniti -im nedov. méni -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; ménil -íla tudi -il -ila, ménit, ménjen -a; (ménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) neobč.: ~ijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so: ~im, da imate prav mislim: To ni lepo, ~i oče pravi: Menil ga je pridobiti nameraval, mislil: Ali ~iš, da tega ne vem misliš: To je velik uspeh, kaj ~iš misliš: neobč. meniti koga/kaj S temi besedami ~im določeno osebo, stvar mislim: meníti se in méniti se -im se tudi méniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) 1. knj. pog. govoriti, pogovarjati se; kaj Le kaj so se menili; meniti se o kom/čem ~ ~ ~ vsakdanjih stvareh; meniti se z/s kom Z njim se noče meniti2. poud., z nikalnico meniti se za koga/kaj Za te grobove se nihče ne ~i |ni pozoren nanje; ne skrbi zanje|;
mériti
-im nedov. -èč -éča; mérjen -a; mérjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ dolžino ceste; ~ porabo energije; ~ zemljišče; publ. Smučarji so merili svoje moči so tekmovali: poud. ~ tujca od nog do glave |ogledovati|; poud. meriti koga/kaj po kom/čem ~ vse ljudi po sebi |vrednotiti, presojati|; meriti na koga/kaj Vojaki so merili na demonstrante; Besede, očitki ~ijo nanj; neobč. ~ ~ najvišje lovorike |na tihem pričakovati|; meriti v koga/kaj ~ ~ drevo; Ustrelil je, ne da bi meril; Otok ~i tri kvadratne kilometre mériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) z/s kom čim Ta športnik se lahko ~i z najboljšimi na svetu |primerja, tekmuje|; meriti se z/s kom za kaj ~ ~ z drugimi tekmovalci za naslov prvaka
Dostopnost