Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
okupírati
-am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; okupíranje (ȋ) kaj ~ sosednje države zasesti, osvojiti: Študenti so okupirali univerzo zasedli: publ. okupirati koga Delo ga zelo ~a zaposluje:
olájšati
-am dov. -an -ana; olájšanje (ȃ) komu kaj ~ bolniku bolečine; ~ položaj brezdomcev olajšati koga za kaj omilj. V gneči so ga olajšali za denarnico |so mu jo ukradli|; poud. ~ si vest |razbremeniti|; neknj. pog. ~ si mehur opraviti malo potrebo: olájšati se -am se (ȃ) poud. z/s čim ~ ~ z izpovedjo |razbremeniti se|; neknj. pog. ~ ~ za plotom opraviti potrebo:
olesenéti
-ím dov. olesenênje; drugo gl. leseneti (ẹ́ í) Rastlina ~i; poud. Noge so mu olesenele od mraza |postale negibne, toge|;
omrtvéti
-ím dov. omrtvênje; drugo gl. mrtveti (ẹ́ í) Roke in noge so mu omrtvele
omrtvíčiti
-im dov. -en -ena; omrtvíčenje (í ȋ) koga/kaj Mraz ji je omrtvičil noge; neobč. Razmere so ga omrtvičile naredile nedejavnega:
omŕzniti
-em dov. omŕznjen -a; omŕznjenje (ŕ ȓ) neobč.: Tla so nekoliko omrznila namrznila: Zajtrk je omrznil se ohladil: brezos. omrzniti komu Omrznilo mu je stati pri njem postalo mu je neprijetno, zoprno:
onemévati
-am nedov. -ajóč; onemévanje (ẹ́) poud. Ob teh dogodkih so ljudje kar onemevali |postajali presenečeni, začudeni|;
óni
-a -o kaz. vrst. zaim. najbolj oddaljenega (ọ̑) ~ gospod v kočiji je bil cesar; ~a hiša ob potoku; ~a poslednja skrivnost življenja; oditi s tega sveta na ~ega; Nekaj vpitja se je slišalo z ~e strani Save; To je ~ človek, kako se že piše óni -ega m, člov. (ọ̑) Ti boš povabljen, ~ pa ne; Z ~im je hodila več let; Prebivalci so bili deloma kmetje deloma delavci. Onih je bilo manj, so pa bili bolj premožni; Ali ~ ne pride? |določena oseba|; óna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je spet telefonirala; poud. ~ s koso |smrt|; óno -ega s, pojm. (ọ̑) ukvarjati se s tem in ~im; psih. človekovo ~ |id|;
Dostopnost