Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
prezaposlíti
-ím dov.; drugo gl. zaposliti (í/ȋ í) koga ~ delavce, ki so izgubili službo |jim omogočiti drugo delo, zaposlitev|;
prezentírati
-am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; prezentíranje (ȋ) komu kaj ~ kupcem nove izdelke pokazati, predstaviti: Vojaki so prezentirali |pozdravili z orožjem|; prezentírati se -am se (ȋ) uspešno se prezentirati na sejmu se pokazati, predstaviti:
prezímiti
-im dov. prezímljen -a; prezímljenje (í ȋ; ȋ) kaj ~ ladje; ~ rastline; Posevki so slabo prezimili
prežréti
-žrèm dov., nam. prežrèt/prežrét; prežrétje in prežŕtje; drugo gl. žreti (ẹ́ ȅ) kaj Molji so prežrli plašč prežréti se -žrèm se (ẹ́ ȅ) Prašiči so se prežrli se prenajedli: poud. prežreti se skozi kaj ~ ~ ~ knjigo |prebrati, preštudirati jo|;
pri
[poudarjeno prí] predl. z mest., nasprotnostni par je od 1. mestov. prostor.mestovni prostorski sedeti ~ mizi; vstopiti ~ sprednjih vratih; bitka ~ Sisku; biti ~ vojakih; hoditi ~ robu ceste ob: 2. čas.časovni ~ pouku je nepazljiv; ~ slovesu so vsi jokali; sprehajati se ~ mesečini; Ne motite me ~ delu; ~ petdesetih je začel kaditi3. vezljivostni obisk ~ prijatelju; priseči ~ Bogu; varčevati ~ hrani; omilj. spati ~ dekletu |spolno občevati z dekletom|; 4. vzročn.vzročnostni spotiti se ~ teku; ~ vsem bogastvu je nesrečen |čeprav je zelo bogat|; 5. določevalni zob ~ brani; stikalo ~ elektromotorju6. povedkovniški biti ~ pameti, zavesti, zdravju; pustiti ~ miru7. medmetni ~ moji duši8. količ.količinski, poud.: glava ~ glavi |veliko ljudi skupaj|; človek ~ človeku |veliko ljudi skupaj|;
pribezljáti
-ám [bə in be] dov. pribezljánje; drugo gl. bezljati (á ȃ) Krave so pribezljale v stajo
priblížati
-am dov. -an -ana; priblížanje (ȋ) koga/kaj komu/čemu ~ šolo učencem; ~ vozilo robu cestišča približati kaj k/h čemu ~ stol k mizi priblížati se -am se (ȋ) komu/čemu ~ ~ cilju; znati se približati mladim; Stališča držav so se na konferenci približala; Večer se je približal
priblížen
-žna -o; bolj ~ (ȋ) ~ načrt; Datum je samo ~ priblížnost -i ž, pojm. (ȋ) ~ rezultatov; števn. ~i v razpravi so moteče
pricíncati
-am dov. pricíncanje (ȋ) slabš. Končno so pricincali na vrh |počasi prišli|; pricíncati se -am se (ȋ) slabš. ~ ~ z vlakom v mesto |se počasi pripeljati|;
pričakovánje
-a s, pojm. (ȃ) Dolgo ~ jih je utrudilo; Po ~u so zmagali domačini; živeti v ~u; poud. s ~em gledati v prihodnost |z upanjem|; števn. Njihova ~a so se uresničila; publ.: Kongres je izpolnil, presegel vsa ~a je bil zelo uspešen: Turistični promet je zaostal za ~i |je bil slabši|;
Dostopnost