Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
borilni športi
športne zvrsti, pri katerih se tekmovalca borita v skladu s pravili vsake discipline.
Borrelia
rod saprofitnih in patogenih spirohet, ki povzročajo povratno mrzlico in boreliozo, so bolj nepravilne svedraste oblike kot spirohete vrste Treponema pallidum ter se barvajo z anilinskimi barvili
Borrélia
borelija; rod patogenih, po Gramu negativnih svedrastih bakterij s 3 - 10 neenakomernimi zavoji. Celice so široke 0,2 - 0,5 µm in dolge 3 - 20 µm. Imajo 15 - 20 periplazemskih bičkov, imenovanih tudi endoflageli ali aksialne fibrile. Vrste, ki jih je mogoče gojiti, so mikroaerofilne. V rodu je 20 vrst. Tipska vrsta je B. anserína, ki je patogena za ptice. Druge vrste so patogene za človeka in/ali druge sesalce. B. recurréntis povzroča povratno mrzlico v Evropi (z izjemo Španije in Portugalske), redkeje v Južni Ameriki, Afriki in Aziji. B. hispánica, ki jo prenaša klop Ornithódorus erráticus, povzroča povratno mrzlico na Pirenejskem polotoku. B. duttóni, ki jo prenaša klop Ornithódorus moubáta, povzroča povratno mrzlico v Afriki. V drugih delih sveta povzročajo povratno mrzlico B. caucásica, B. croicidúrae, B. graíngeri, B. hérmsi, B. latyschéwii, B. mazzóti, B. párkeri, B. pérsica, B. turicátae, B. venesuelénsis in druge. Prenašalci so razne vrste klopov rodu Ornithódorus. B. burgdórfe...
Borrelia afzelii
vrsta borelij, ki povzročajo lymsko boreliozo v Evropi, pri nas najpogosteje izolirane borelije pri bolnikih s kožnimi spremembami, vir so divji glodavci, srnjad, ptice, domače živali, prenašajo jih ščitasti klopi (rod Ixodes)
Borrelia burgdorferi sensu lato
skupina borelij (Borrelia afzelii, Borrelia garinii, Borrelia burgdorferi sensu stricto), ki povzročajo lymsko boreliozo, vir so divji glodavci, srnjad, ptice, domače živali, prenašajo jih ščitasti klopi (rod Ixodes)
Dostopnost