Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
датьdati ga na zob
Zvrniti šilce žganega, običajno ne z namenom opijanjanja, temveč v "terapevtske" namene (npr. za ublažitev psihičnih ali fizičnih bolečin), redkeje v zvezi z družabnim pitjem, predvsem v dvoje. Izvor fraze je povezan s tem, da so v časih, ko zobozdravnikov (zlasti na podeželju) še ni bilo, žganja pa dovolj pri vsaki hiši, zobobole blažili s tem, da so žganje v majhnih količinah nalivali na boleči zob (ob močnejših bolečinah pa večje količine mimo zoba v požiralnik ...) in tako delno omrtvičili boleče mesto.
"Danes se pa tako bedno počutim, da ga bom malo dal na zob."
"Zdravo, Jože. A si ti tud tko povožen? Pejva ga v bufet dat mal na zob."
"Tako me je bolel trebuh, da sem ga morala malo dati na zob."
dati kajlo
Zabiti nekoga, mu zapreti usta s tem, kar si rekel; tudi zakajlati. Izraz se uporablja ob dobri argumentaciji oz. pri zatretju pogovora zato, saj so ljudje že iz davnih časov pravili (in še danes pravijo) kajla ponavadi trikotnemu kosu lesa, ki si ga zabil pod predmet; ponavadi sod, vrata ali kolo, da se le-ta ni premaknil/a.
A: Kaj delaš?
B: Te nič ne briga!
C: Ooo, kajla!
Kasneje se je izraz uporabljal tudi kot slovenska sarkastična različica avstralske pop pevke Kylie Minogue.
Kajla je pa seksi v novem video spotu!
dati kozo v škornje
Biti zelo len kar se tiče spolnega občevanja.
Rek izhaja iz hribovskih koncev, kjer so mladi pastirji iznašli preprost a učinkovit način za potešitev svoje sle. Namreč, zadnji par kozinih nog so dali v svoje obute škornje. Koza seveda poskuša skokoma pobegniti, kar ji seveda ne uspe, pastirju pa ni potrebno drugega kot paziti, da ga divjanje koze ne poškoduje.
Primer: "Za Marka veliko deklet pravi, da si daje kozo v škornje."
dati na čevelj
Odslovili so ga; napodili; niso uslišali njegovih zahtev.
V rit so ga sunili.
Dali so mu brco v rit.
Dali so ga na špičak.
Dali so ga na šulenčka
Zamenjuje ga vse bolj iz hrvaščine prevzeto "dobil je nogo" (dobio je nogu)
datírati
1. navesti, napisati datum
2. časovno določiti pojav, nastanek česa
3. biti, izhajati (iz določene dobe)
Dostopnost