Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
halucinogéna góba
nav. množ., trosišča nekaterih gob iz družine Agaricaceae, ki vsebujejo halucinogene snovi, to so psilocibin in/ali psilocin, tudi halucinogene triptaminske derivate, sorodne serotoninu. Med te gobe spadajo nekatere vrste rodov Conocybe, Psilocybe, (npr. P. mexicana, P. semilanceta) in Lycoperdon.
halucinóza
duševna motnja, pri kateri halucinacije povsem obvladujejo klinično sliko
hamatécij
skupno ima za različne tipe struktur v ali okoli askov v askokarpu, kot so parafize, parafizoide, psevdoparafize, perifize
hang*
1.sl obesiti, obešati; pobesiti, pobešati (glavo); obesiti (sliko), nalepiti (tapete)
2. viseti, biti obešen, obesiti se; nagniti se, lebdeti; obotavljati se (tudi žoga pri športu); ovirati porotnike pri odločitvi
Hanseniáspora
hanzenijaspora; rod kvasovk iz družine Saccharomycetaceae običajno s sferičnimi, elipsoidnimi ali podolgovatimi celicami, z vegetativnim razmnoževanjem z multilateralnim brstenjem; lahko se razvije psevdomicelij ali pravi micelij, zreli aski se odpirajo in so obstojni. Askospore so polkroglaste, saturnaste ali v občolo čepic za kriket. Večina vrst fermentira glukozo, nekatere tudi druge sladkorje, nekatere so nefermentativne, npr. H. canadensis. Asimilirajo NO3. Poznamo 30 vrst, med njimi H. anomala (anamorf Candida pelliculosa), H. canadensis, H. capsulata, H. jadinii (anamorf Candida utilis), H. polymorpha, H. wickerhamii. Izolirali so jih iz eksudatov dreves, tal, larv žuželk.
Hansénula
hanzenula; rod askomicetnih kvasovk. Celice so okrogle, jajčaste ali podolgovate. Vegetativno se razmnožujejo z multipolarnim brstenjem. Askospore so podobne klobuku ali saturnu. Najdemo jih v tleh, v testu, na rozinah, v kondenziranem mleku. Mnoge vrste so divje kvasovke pri proizvodnji alkoholnih pijač. Oksidirajo alkohol. Nekatere vrste prispevajo z estri k aromi desertnih vin, npr. Sherry vina, morda tudi prošeka. Tipska vrsta je H. anómala, ki sodeluje pri fermentaciji oliv. Starejši sinonim za ta rod je Wíllia.
hántavírus
skupina bunjavirusov, ki jih najdemo pri različnih vretenčarjih. Naravni rezervoar so glodavci. Pri človeku povzročajo hemoragične mrzlice z okvarami ledvic. Tipska vrsta rodu je virus Hantaan.
Hantavirus
rod virusov RNA iz družine Bunyaviridae, med katerimi so povzročitelji hemoragične mrzlice z renalnim sindromom in hantavirusnega pljučnega sindroma, naravni rezervoar so miši in podgane, kužni so njihovi iztrebki, seč, slina in ugriz, v Sloveniji je opisan serotip Dobrava, ki so ga izolirali iz miši iz Dobrave pri Žužemberku
Dostopnost