Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
splétna stràn
Zbirka več posameznih dokumentov, ki so tipično napisani v posebnem ...
en website
splôšna jávnost
Najširša socialna ali interesna kategorija nestrukturiranih déležnikov, v okolju katere ...
en general public
uprávni odbòr
Določena ali izvoljena skupina ljudi, ki ureja, usmerja pri določenih ...
en administrative board, management board
ἀνα-πέτομαι
[fut. ἀναπτήσομαι, aor. ἀνεπτόμην, -επτάμην, -έπτην, Sof. ἀνέ-πτᾶν] vzletim, odletim, kvišku skočim, planem (od veselja ali strahu) περιχαρὴς δ' ἀνεπτόμαν, φόβῳ.
ἀνα-ρρήγνῡμι
1. trans. raz-, pretrgam βοείην, razrijem γαῖαν, razderem, razbijem, razrušim τεῖχος, λόφους; orjem αὔλακας, ναῦς ἀναρρήγνυται ladja se razbije (potopi); razkoljem Sof. Aj. 236. – pass. uprem se, πάντα ἀναρρήγνυται splošna vstaja nastane. 2. intr. izbruhnem, nastanem κακὰ ἔκ τινος.
ἀντ-έχω
, ἀντ-ίσχω [fut. ἀνθέξω, aor. ἀντέσχον, adi. verb. ἀνθεκτέον, ἀνθεκτέα] I. act. 1. trans. držim kaj nasproti komu ali pred kom τί τινος; χεῖρ' κρατός držim roko pred očmi, ὄμμασι αἴγλαν odbijam od oči svetlobo, branim oči pred svetlobo. 2. intr. a) vztrajam, obdržim se, zdržim, πολιορκουμένη obleganje, ἐπὶ πολὺ ἀντεῖχον ἀλλήλοις dolgo časa so se držali; b) περί τινος vztrajam pri čem; c) trajam, obstajam, zadostujem ὁ σῖτος; ὁ ποταμὸς ἀντέσχε τὸ ῥέεθρον reka zadostuje glede vode = daje, ima dovolj vode, οὐκ ἀντέσχε τὸ ὕδωρ παρέχων ni dajala dosti vode, ni mogla zadosti napojiti. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo proti komu τί τινος, τραπέζας ἰῶν svoje mize proti puščicam. 2. a) držim se česa τινός, ὄχθων držim se bregov, hodim ob obrežju; b) težim, iščem, bavim se, ukvarjam se, posvečam se ἀρετῆς, τοῦ πολέμου ne odneham od, τῆς θαλάσσης ne dam se odgnati od morja, poprimem se mornarstva; c) NT držim se koga, skrbim za, podpiram koga τινός; d) abs. poet. držim se, naslanjam se ...
ἀπ-οικέω
1. izselim se. 2. stanujem daleč od, ἡ Κόρινθος ἐξ ἐμοῦ μακρὰν ἀπῳκεῖτο stanoval sem daleč od K., izselil sem se iz Korinta Sof.
γῆ
, γῆς, ἡ, skrč. iz γέα, dor. γᾶ, ep. poet. γαῖα, gen. pl. γαιάων, ion. γεῶν [Et. γαῖα iz γάϝjα, γεωργός iz γᾱϝοργός] 1. a) zemlja, tla, dežela, pokrajina, καὶ κατὰ γῆν καὶ κατὰ θάλατταν terrā marique, Sof. El. 244 zemski prah; b) pers.: boginja zemlje; κατὰ γῆς (ὑπὸ γαίας) pod zemljo, v podzemlju (pa tudi: na suhem); c) kreda λευκή. 2. (obdelana) zemlja, polje, πατρίς domovina.
Dostopnost