Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
aškrc
Na Srednji pomorski šoli v Piranu (Portorožu) je bil v zgodnjih sedemdesetih letih med dijaki zelo popularen izraz aškrc, ki je v osnovi pomenil jebi se, pojdi v tri krasne, pojdi v tri krasne PM, goni se, odjebi, pojdi v kurec, marš v kurec. No, in iz te zadnje različice je nastala najprej beseda aškerc in kasneje skrajšana različica aškrc.
marš v kurec, izgovorjeno na hitro, zveni podobno kot --> aškrc
Izraz pa je nastal zato, ker smo dijaki imeli zelo hudega profesorja slovenščine, ki je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi nas (dijake) prepričal, da bi ne uporabljali vulgarnega izrazoslovja med seboj. Taisti profesor je bil zelo navdušen nad slovenskim pesnikom Antonom Aškercem. Nastala je beseda aškrc. Volk (profesor) je bil sit, in koza (dijaki) je bila cela (zadovoljni).
Res pa je tudi, da se profesor ni mogel načuditi, od kod naenkrat med dijaki tako zanimanje za njegovega priljubljenega pesnika Aškerca. Povsod ga je bilo polno, med poukom, med odmori, na avtobus...
badminton
tenisu podobna športna igra z loparji, plutovinasto kroglico s perjem in 1.55 metra visoko mrežo na sredini igrišča; ime ima po angleškem kraju Badminton, kjer so na posestvu beaufortskega vojvode to igro prvič igrali z mrežo.
biti na liniji
biti usklajen z aktualnimi političnimi usmeritvami (SSKJ), konformizem; v času socializma je pomenilo, da si v skladu s politiko ZK oz. partije
Pankrti so peli:
Jst sm na liniji
nč se ne more spremenit.
Linija je ena, bolša kot nubena, linija je naša
bolš k vaša maša.
Lahko pomeni tudi ostati v kontaktu na katerem od socialnih omrežji. npr. ob poslavljanju: Adijo! Smo na liniji (zvezi). Kar naj bi pomenilo, da lahko v kratek pričakuješ še kakšno sporočilo ali klic.
biti na robu prepada
že SSKJ pove, da to pomeni biti "v veliki nevarnosti za obstoj", a je šele poslanec Jožef Horvat (NSi) na seji DZ presekal s tovrstnim cincanjem: "Stojimo na robu propada, toda mi bomo naredili korak naprej."
drčiti
Urejati, delati, voditi ponavljajoče se aktivnosti. Rahlo negativna konotacija.
Slovenska ustreznica je v nekem pomenu tudi "drkati.
Angleška ustreznica "grind", "grindati".
"O bog, naslednji teden moram spet drčiti službeni projekt"
"Spet bo drčil te svoje fore do onemoglosti"
V uporabi v začetku 2013 v šenčursko-cerkljanjskem miljeju. Izvor od prej neznan. Drčiti po SSKJ pomeni sankati se.
frka
naglica; (imeti) polne roke dela, pri čemer se zelo mudi:
"Prejšnji teden nisem mogla priti: s'm 'mela takšno **frko**!"
SSKJ navaja glagol frkati v pomenu tekati sem ter tja, n.pr.: Frkala je iz sobe v kuhinjo in nazaj.
Samostalnik frka se po SSKJ uporablja le v pomenu frklja, smrka, smrklja;
"Frka, pusti fante pri miru!" (prosto po I. Potrču)
Vendar je v vsakdanjem govoru frka vse bolj v rabi kot pomenska izpeljanka iz frkati.
Zanimivo, da je izraz frkalica slovenska beseda za popkorn ("na ognju/vročini počena koruza" oz. razpočeno praženo koruzno zrno - SSKJ)
fukanje - jebačina
Slovenščina ne premore primerne uporabne besede za pomembno človeško dejavnost. SSKJ označuje besedo "fuk" kot vulgarno. Katera pa je primerna beseda? Najdimo jo in uveljavimo! Za začetek najdimo besede, ki so v rabi, pogovorno ali knjižno.
*koitirati, koitus, koitiranje; medicinski izraz za spolno občevanje (tudi kopulirati)
*fukati, fukanje; besedo so odločujoči moralisti označili kot neprimerno, niso pa punudili v rabo nobene druge besede;
*jebačina; (prenešeno iz srbščine; izraz se je v slovenščini uveljavil v sproščenem pogovornem jeziku za označenje doživetja seksa (spolnega odnosa), predvsem za dobro doživetje seksa(po Francetu Bezlaju, avtorju Etimološkega slovarja slovenskega jezika, sta oba korena fuk- in jeb- slovenska dediščina praslovanščine, torej nista prevzeta!); oznaka za burno (nepričakovano, nenadno, nenavadno, nenadejano, intenzivno, strastno, pretresljivo, naporno, ...) doživetje seksa; uporabljajo moški in ženske, ženske manj slikovito, vendar dobro povdarjeno); Prim...
gniuc
tudi: bednik, budala, budalo;če bi zapis sledil zakonitostim knjižnega jezika, bi bilo: gnilec, gnivec, torej **ta gnil** ali **tisti, ki gnije**
Izhaja iz:
glagola: gniti
pridevnika: gnilo
//nekaj, kar je neuporabno, kar se je pokvarilo, nekaj kar je neprijetno//
1.) oseba, do katere ne gojiš nobenih čustev razen odpora.
2.) oseba, ki te je razočarala
3.) neumna oseba, oseba brez pameti
Besedo gnilec pozna tudi SSKJ in pomeni:
1.vino iz nagnitega grozdja
2.hrast s kratkopecljatimi listi in pecljatimi plodovi
Dostopnost