Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
περι-ποιέω
1. act. a) storim, da ostane kdo pri življenju, rešim; storim, da kaj preostane, pri-, ohranim τὰ ἱρά, τὴν πόλιν; b) pripravim, pridobim, preskrbim, nabavim, τὰ πράγματα ἐς ἐμαυτόν spravim pod svojo oblast, pridem do vlade. 2. med. a) rešim kaj svojega, sebi τὸ χωρίον, τὰς ψυχάς rešim svoje življenje; b) priskrbim, pridobim si kaj δύναμιν, ὄνομα ἐμαυτῷ, prihranim si kaj ἀπ' ὀλίγων.
περι-ψῑλόω
ion. popolnoma ogolim; pass. razgalim se, sem brez česa, τῶν νεκρῶν τὰς σάρκας περιψιλωθέντων ko je odpadlo od kosti vse meso.
σπονδή
, ἡ 1. izliv pitne daritve, pas. čistega vina ali tudi mleka in olja, pitna daritev. 2. pl. s pitno daritvijo slovesno sklenjena zveza (pogodba, premirje, mir), σπονδὰς ποιοῦμαι izlivam pitno daritev komu na čast, sklepam pogodbo (zavezo), σπονδὰς ἐληλυθέναι da je pogodba potekla, εἰσέρχομαι εἰς τὰς σπονδάς pristopim k zavezi, ἐν ταῖς σπονδαῖς εἰμι sem v zavezi, ἐν ταῖς σπονδαῖς za časa pogodbe (premirja), πιστεύω τινὶ σπονδάς zaupam komu pri sklepanju pogodbe. 3. pogodbena listina εἴρηται ἐν ταῖς σπονδαῖς.
στόμα
, ατος, τό [Et. nem. Stimme (got. stibna; bn iz mn)] 1. usta, στόμα πρὸς στόμα λαλέω govorim iz ust do ust (osebno) NT; a) pogosto pren. grlo, jezik, govor, beseda, τὸ τᾶς εὐφήμου στόμα φροντίδος ἱέντες pošiljajoči tihe izjave (vzdihe) pobožnega srca, θηλύνομαι στόμα postanem mehek, ne morem več govoriti trdih besedi, ὑπίλλω στόμα pokorno molčim pred kom, ἐλευθεροῖ στόμα ohrani si jezik čist, τὸ στόμα ὀξύνω nabrusim jezik, ἀπὸ στόματος λέγω povem na izust (na pamet); τὸ θεῖον στόμα božje besede, božji glas, ἀνὰ στόμα (ἀνὰ, διὰ στόματος, ἐν στόμασιν) ἔχω ali ἄγω τινά imam na jeziku, vedno govorim o kom; ἐν ἑνὶ στόματι δοξάζω enoglasno hvalim (slavim) NT; κρίνω ἐκ τοῦ στόματος sodim koga po besedah; b) lice, obraz; c) izliv, ustje, izhod, vhod, ἑπτάπυλον στόμα sedmerovraten vhod = mesto s sedmimi vrati; d) žrelo, prepad πολέμου, ὑσμίνης; e) odprtina, razpoka, širina, τὸ κάτω στόμα spodnja širina jarka. 2. a) sprednja stran česa, ospredje, pročelje, čelo vojske, οἱ κατὰ στόμα sovražniki, ...
συγ-κεφαλαιόω
1. act. seštevam; med. τὰς πράξεις združujem, osredotočim, centraliziram. 2. pass. πολλαὶ πράξεις ὀλίγοις ἐπιστάταις so združene v rokah malega števila uradnikov (so izročena malemu številu uradnikov).
συν-τέμνω
, ion. συν-τάμνω 1. raz-, pri-, urežem χιτῶνας. 2. obrežem, (pri)krajšam τὰς πρῴρας ἐς ἔλασσον, skrajšam NT a) omejujem, skrčim μισθοφορίαν; grem po najkrajši poti, veslam, jadram naravnost, po bližnjici (ὁδόν); b) hitro doidem ali dohitim, dosežem βλάβαι; c) hitro izvršim; d) hitim, συντάμνοντος τοῦ χρόνου ker čas hiti.
τέχνη
, ἡ [Et. iz τέξνᾱ od τέκτων tesar] I. abstr. (lepa) umetnost, znanstvo 1. a) (ročna) spretnost, μετὰ τέχνης spretno, ἄνευ τέχνης nespretno; b) umetelnost, umetnost; rokodelstvo, obrt, posel, poklic; οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki, ἔχω τὴν τέχνην izveden sem v, vešč sem umetnosti, ukvarjam se z umetnostjo (obrtom); ἀσκέω τέχνην dejanski izvršujem, ἐν τῇ τέχνῃ εἰμί izvršujem umetnost (obrt), ἐπὶ τέχνῃ μανθάνω temeljito se učim česa, ἐπὶ τέχνῃ λεγόμενα umetno govorjene besede. 2. a) duševna spretnost, čut za umetnost ali znanstvo, razsodnost, znanstvo, veda; b) premetenost, zvijača, zvitost, zvit naklep, umetni obrat; pos. prebrisanost govora, način, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ na vse mogoče vrste in načine, μηδεμιῇ τέχνῃ na noben način, nikakor ne; τέχνῃ z zvijačo, ἰθέῃ τέχνῃ naravnost, odkrito, očitno. II. konkr. umetniški izdelek, umetno delo, umotvor, umetnina.
ὑπερ-φέρω
(gl. φέρω) 1. nosim, prenašam, spravljam preko česa, črez kaj, τὰς ναῦς τὸν ἰσθμόν; pass. premikam se črez kaj. 2. intr. molim črez kaj, odlikujem se, presegam, nadkriljujem, prekašam, τινός koga, τί kaj (s čim), τινί s čim.
ὑπό
, v anastrofi ὕπο, ep. poet. tudi ὑπαί [Et. lat. sub, got. uf, nem. ob (n. pr. Ob-dach)] A adv. spodaj, τοὺς δ' ἄρ' ὑπὸ τρόμος εἶλεν (spodaj, t. j. v nogah), pod njimi ὑπὸ δ' ἡμίονοι ταλάεργοι. B praep. I. z gen. 1. krajevno na vprašanje odkod? (in kje?): pod, izpod, ἵππους λύω ὑπὸ ζυγοῦ izprežem, λύομαι ὑπ' ἀρνειοῦ, νεκρὸν ὑπ' Αἴαντος ἐρύω iztrgam iz rok, ὑπὸ χθονός pod zemljo, τὰ ὑπὸ τῆς γῆς kar je pod zemljo, ῥέει κρήνη ὑπὸ σπείους teče iz(pod) votline, τὸν μοχλὸν ὑπὸ σποδοῦ ἔλασα pod (v) žerjavico. 2. pren. se rabi pri osebah, katere kaj povzročijo: a) tako zlasti pri pasivu in pri glagolih pasivnega pomena (= lat. ab): od, po δάμναμαι, ἀποθνῄσκω, ἀπόλλυμαι, πίπτω ὑπό τινος itd., φοβέομαι (φεύγω) ὑπό τινος bežim pred kom, ἐκπίπτω, ἀνίσταμαι ὑπό τινος izžene me kdo, prisili me kdo, da se izselim, ὡς διάκειμαι ὑπὸ τῆς νόσου kako me je bolezen zdelala, πράγματα ἔχω ὑπό τινος nadleguje me kdo, ὁ τούτων κύριος καταστὰς ὑφ' ὑμῶν ki ste ga vi postavili za gospodarja; δίκην δίδωμι ὑπό τινο...
Dostopnost