Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
κυλίνδω
, κυλινδέω praes. in impf.; ostali časi od κυλίω [Et. iz q°l-, gl. κυλλός. – Obl. fut. κυλίσω, aor. ἐκύλισα, pass. pf. κεκύλισμαι, aor. ἐκυλίσθην, fut. κυλισθήσομαι]. 1. act. (naprej) valim, doli takam, kotam τί, naprej pomikam, privalim, podim semintja, βυσσόθεν θῖνα razrijem; pren. πῆμά τινι navalim na koga nesrečo, pogubim koga; tako tudi v pas. νῶιν τόδε πῆμα κυλίνδεται proti nama se vali nesreča. 2. pass. a) valjam se NT, κατὰ κόπρον v nesnagi, doli se valim, doli drčim πέδονδε λᾶας, κατὰ τὰς νάπας, κάτω; ἐκ δίφρων padem z voza; b) klatim se, sučem se περί τι.
κυλίνδω
(naprej) valim, dol kotalim; naprej pomikam, privalim, podim sem in tja; razrijem; navalim na nesrečo koga, pogubim koga; valjam se ; dol se valim, dol drčim; padem; klatim se, sučem se
μελέτη
, ἡ μελέτημα, ατος, τό (μέλω) 1. a) skrb, τινός za koga, θεῶν του μελέτῃ vsled skrbi (prizadevanja) kakega boga; b) sploh: skrb (Evr. Med. 1099). 2. (skrbna) vaja, vežbanje, marljivost, marljivo ukvarjanje s čim, prizadevanje, priprava za kaj, τὰς μελέτας ποιοῦμαι = μελετάω. 3. učenje, vežbanje v govoru, deklamacija.
μελέτη
skrb; skrb; (skrbna) vaja, vadenje, urjenje, vežbanje, marljivost, marljivo ukvarjanje s čim, prizadevnost, prizadevanje, priprava za kaj ; učenje, urjenje, vaja v govoru, deklamiranje, deklamacija
μεταχειρίζω
jemljem kaj v roke, imam v rokah, ukvarjam se s čim, bavim se s čim, pečam se s čim; urejam, vodim, oskrbujem, izvršujem, upravljam, rokujem s čim; ravnam s kom, postopam s kom
μεταχειρίζω
(χείρ) in med. [fut. μετα-χειριοῦμαι, aor. μετεχειρισάμην, pass. μετεχειρίσθην] 1. jemljem kaj v roke, imam v rokah, bavim, pečam se s čim τέχνην, ravnam, vodim, oskrbujem, izvršujem, upravljam τὰ περὶ τὰς ναῦς, πόλεμον, πρᾶγμα, χρήματα, τὰ δημόσια. 2. ravnam, postopam s kom, χαλεπῶς τινά grdo, τινὰ ὡς ἀδικοῦντα ravnam s kom kakor z zločincem, ὁ νοῦς τὸ σῶμα μεταχειρίζεται ravna s telesom.
μετ-έωρος
kvišku dvignjen, v zraku (viseč), visoko v zraku se nahajajoč, nad zemljo se nahajajoč, nadzemeljski, na nebu se nahajajoč, neben, nebesen; nahajajoč se na odprtem morju; nahajajoč se sredi pristanišča; zelo narasel; omahljiv, negotov, dvomljiv; ki je v napetem pričakovanju, napet, razvnet, razburjen, ki je v nevarnosti, nahajajoč se v nevarnosti;
μετ-έωρος
2, ep. μετ-ήορος 2 [Et. μετά + ἄϝορος, gl. ἀείρω] 1. kvišku dvignjen, v zraku (viseč), visoko (v zraku), nad zemljo, na nebu, na širokem morju (Arrian tudi: v sredi pristanišča); zelo narastel ποταμός, μετεώρους ἐξεκόμισαν τὰς ἁμάξας dvignili so vozove kvišku in jih (tako) izvlekli. 2. pren. a) omahljiv, negotov, dvomljiv; b) v napetem pričakovanju, napet, razvnet, razburjen, v nevarnosti. 3. subst. τὰ μετέωρα visoko ležeči kraji (višine), nadzemske stvari, pojavi na nebu, nebesne prikazni; ἀπὸ τοῦ μετεώρου od zgoraj doli.
μοῖρα
, ἡ [Et. iz μορjα, gl. μείρομαι] 1. del (celote), kos, del zemlje, kraj, stran dežele, τριτάτη δ' ἔτι μοῖρα (νυκτὸς) λέλειπται, χώρης ὀλίγην ἔτι μοῖραν ἔχοντες, πατρῴας γῆς, δώδεκα μοίρας δασάμενοι (na dvanajst delov), ἐστρατεύετο ἐς τὴν Περσέων μοῖραν v ozemlje Perzijanov, τῶν πέντε τὰς δύο μοῖρας νέμονται dve petini; Her. 5, 69 stranka, τὸν Ἀθηναῖον δῆμον πρὸς τὴν ἑωυτοῦ μοῖραν προσεθήκατο je spravil na svojo stran; pren. μοῖραν φιλίας οὐδεμίαν παρέχομαι prav ničesar ne nudim glede na prijateljstvo. 2. del, ki komu pristuje, delež μοίρας νέμω, φθίνοντι μοῖραν νέμω storim umirajočemu, kar mu gre, αἰδοῦς μοῖραν ἔχω sram me je, ἑκάστῳ μοῖραν ἐπέθηκαν vsaki stvari so postavili določeno mejo, τὸ ἐμπλήκτως ὀξὺ ἀνδρὸς μοίρᾳ προσετέθη brezumna naglica se je smatrala za korenjaštvo. 3. kar se spodobi, pristojnost, spodobnost, κατὰ μοῖραν (= ἐν μοίρᾳ) ἔειπες povedal si, kakor se spodobi, kakor je prav, παρὰ μοῖραν ἔειπες nič spodobnega nisi povedal. 4. kar je človeku usojeno, usoda, žreb, pris...
Dostopnost