Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
izpolnjeválec
-lca [u̯n u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ naročil; poud. ~ volje drugih |uresničevalec|; izpolnjeválka -e [u̯n u̯k] ž, člov. (ȃ) izpolnjeválčev -a -o [u̯n u̯č] (ȃ)
izpopolnjeválec
-lca [u̯n u̯c] m z -em člov. ~ dela predhodnikov (ȃ) izpopolnjeválka -e [u̯n u̯k] ž, člov. (ȃ) izpopolnjeválčev -a -o [u̯n u̯č] (ȃ)
jakati
Vznemirjati se za najmanjše in nepomembne lastnosti in dejanja drugih ljudi, posebej tistih, ki z nami nimajo nobenega opravka. Biti "triggeran", jamrati, negoddovati, (pizdakanje).
"Jooo kok me tu trigera ku un model punci eksplejna kok more plezat."
"Ne jakaj, saj ti nič nočeta."
---
"Včer sm bil čist trigeran k si folk ne zna normalnu na kruh namazat".
"Kaj jamraš, ne bodi tak jaka."
Navadno se jaka ob souporabi angleškega jezika. Razloga za to sta:
1. slovenščina (še) nima izrazja za opis tako nepomembnih stanj in njihovih vzrokov;
2. govorčeva potlačena bojazen, da bi se zgolj z uporabo slovenščine oddaljil od vrstnikov, ki imajo angleščino za merilo "kulskosti" povedanega.
KSIHTBUKLA
spominska knjiga, podoba; ponarodel izraz za FaceBook ( fejsbuk ).
Primer uporabe :
"Ti včer sva z uno ta malo s Šubičke 3 ure KSIHTALA na KSIHTBUKLI."
"Un model mi je biu tko jetrn, da sm ga na konc ODKSIHTALA z KSIHTBUKLE."
"Ti s men ta bolš KSIHTPRJATU na KSIHTBUKLI."
"Stari nauš verjeu, ti ma mega ej, stari, eno EPSKO KSIHTIKO sm POKSIHTAU na KSIHTBUKLI. Ej, stari , KSIHTA k nora, stari moj, KSIHTIKA je ful BAJKA, NADEPSKA."
kurator
z velikim penisom obdarjeni moški; pizdun, tečnež
"Vse je bilo v redu, dokler se ni un kurator od vratarja začel mešati in (cinkati) direktorju."
"Kurator se je razkoračil in se pričel kurčiti. Ko je že čisto popenil, sem se razkurčil še jaz."
mobi klošar
Un k te zvrcne po mobiju pol pa prec prekine in čaka da ga ti pokličeš nazaj, k kao špara...
To mi je enkrat povedu Jani, un k se je hvalu da je najbolši u Lublani. Hud model.
nga
Verjetno najbolj univerzalana beseda v slovenščini. V Ljubljani se izgovori z naglašenim a, pred n je polglasnik. Rabi jo starejša generacija, čeprav ne tako pogosto. Je idealen zaimek za vse besede, zato se navadno rabi skupaj s kazalnim zaimkom ("Podaj mi tist nga!"); mogoče ga je preoblikovati tudi v pridevnik (ngast, ngajast, ngav) in morda celo glagol (ngajati).
Beseda v resnici izhaja iz zaimka, in sicer iz beseda onega. Ne ve se točno, ali je to kazalni zaimek (ta, tisti, oni = najbolj oddaljeni, ki ga lahko ne vidim) v četrtem sklonu brez samostalnika (daj mi oni žebelj = daj mi onega) ali iz že prej posamostaljenega pridevnika one (z naglašenim e), ki se sklanja one, onega (ne oneta kot izvorni samostalnik), onemu, onega ... Nekateri prav zares namesto nga še rabijo one ("Daj mi onE"), ne le v pomenu "spolni ud", pravilno v srednjem spolu ("imam lepo one doma ..."). Beseda nga je prav zato lahko srednjega ali moškega spola.
Na Gorenjskem vnga - Je un z vnem vngavovo uno puvngavu...
Dostopnost