Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
εὐρύ-οπα
, ὁ ep. = εὐρυ-όπης [nom. in voc. = acc.] dalekoviden, širnoviden (od ὄψομαι) drugi: dalekoglasen, mogočno grmeč, v daljavo grmeč (od ϝοπ, ὄψ, lat. vox).
Ζεύς
[Et. idevr. djēus, voc. Ζεῦ = lat. Ju(piter); idevr. djeu; acc. Ζῆν iz djē(u)m, lat. diem; stvn. Zīo (Ziestag, odtod potvorjeno Dienstag), lat. Juppiter, Dialis, Diana iz Diviana, dies, deus, slov. dan, dne, kor. dejā, svetiti; gršk. δέαται, δῆλος. – Obl. voc. Ζεῦ, gen. Διός, dat. Διί, acc. Δία, ep. Ζῆν, Ζηνός, Ζηνί, Ζῆνα, dor. Ζάν] Kronov in Rejin sin, oče in vladar bogov in ljudi, Ζεὺς πατρῷος perz. bog Ormuzd; Ζεὺς ξένιος varih gostov, σωτήρ kot rešitelj v sili, Ζεὺς χθόνιος, καταχθόνιος = Pluton, Had; μὰ Δία, νὴ Δία pri Zevsu.
ἠλεός
(ἀλάομαι) ep. [voc. ἠλέ in ἐλεέ] 1. zmeden, zaslepljen, omamljen, nespameten. 2. mamljiv, mamilen οἶνος.
Ἡρακλῆς
, λέους, ὁ [κλεῖ, κλέα (κλῆ), Ἡράκλείς, ep. -κλῆος, -κλῆι, -κλῆα, ion. -κλέης, -κλέος, -κλέι, poet. -κλέει, voc. Ἡράκλεες] Zevsov in Alkmenin sin, rojen v Tebah – Ἡράκλειαι (ion. Ἡράκλεαι) στῆλαι Heraklejevi stebri (Gibraltar). – τὸ Ἡράκλειον Heraklovo svetišče. – Ἡρακλείδης, ὁ Heraklov potomec; adi. Ἡράκλειος 3, ion. -ήιος 3, ep. ήειος 3.
Θέμις
, ιτος, ιδος, ἡ [ep. ιστος, ion. ιος, acc. Θέμιν, voc. Θέμι] Temida, Kronova in Gajina hči, boginja pravice.
θεός
, ὁ, ἡ [Et. iz kor. fēs-, lat. feriae, festus ali pa iz dhwesó-s, slov. dehniti, dihati (iz dhus-), duh, duša (iz dhous-). – Obl. voc. NT θεέ, gen. dat. pl. ep. θεόθιν]. 1. bog, božanstvo, boginja, ἡ νερτέρα Perzefona; σὺν θεῷ (θεοῖς) z božjo pomočjo, hvala Bogu, τὰ τῶν θεῶν božja volja, zakon, bogoslužje, žrtve; τὰ πρὸς θεῶν božja volja, τὰ παρὰ θεῶν prorokbe, prorokovanje, τὰ τῶν θεῶν καλῶς ἔχει dolžnostim nasproti bogovom je zadoščeno; τὰ πρὸς τοὺς θεούς = τὰ τῶν θεῶν kar se tiče dolžnosti nasproti bogovom. 2. podoba bogov, hram, svetišče. 3. ep. kot adi. rabljen v comp. θεώτερος = θειότερος (θύραι samo za bogove, ne za ljudi).
Θέτις
, ιδος, ἡ [dat. Θέτι, acc. Θέτιν, voc. Θέτι] morska boginja, Nerejeva hči, Ahilova mati.
θυγάτηρ
, τρός, ἡ [Et. iz dhugh(e)ter-; slov. hči, hčere (iz strslov. dъšti iz dъkti), nem. Tochter (got. daúhtar). – Obl. θυγατρί, -τέρα, voc. θύγατερ, pl. -τέρες, -τέρων, -τράσι, -τέρας, ep. θυγατέρος, -τέρι, θύγατρα, -τρες, -τρῶν, -τέρεσσι, -τρας]. 1. hči. 2. NT vnukinja. 3. prebivalka, meščanka NT.
Dostopnost