Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
njegóv
1. izraža svojino bitja, osebe moškega ali srednjega spola, ki je govoreči ne enači s seboj in ne ogovarja, ali stvari moškega ali srednjega spola, o kateri je govor
2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi, stvari
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do tega bitja, osebe
4. izraža izhajanje od tega bitja, osebe, stvari
5. izraža (stalno) povezanost s tem bitjem, osebo, stvarjo
6. izraža čustven odnos, navezanost
7. izraža spoštovanje
njegôv
-a -o in njegòv -ôva -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. moške podstave (ó; ȍ ó ó) 1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje3. ~ vlak odhaja ob treh4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvo njegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|; njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitev: njegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljišču: po njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, volji: po njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju:
njeko
njeko ali njekica - naziv za osebo/objekt, ki ima tako dober kot slabšalni pomen. V vsakem primeru pa gre za posebne osebe/objekte, ki so edinstvene v vseh pogledih.
Primer 1:
Janko gre po pločniku in stopi na srček.
V tem primeru je Janko njeko!
Primer 2:
Janko gre mimo jablane, na kateri rastejo zlate hruške. V tem primeru je jablana njekica!
Primer 3:
Horvat je dosegel evrogol. Golman se ni niti premaknil.
V tem primeru je pozitivni njeko Horvat, golman pa je njeko v slabšalnem pomenu besede!
Torej vsi smo njekoti!
no, pustimo zdaj to
Gre za pragmatični frazem, s katerim zamenjamo temo pogovora, ko začutimo, da bi lahko v pogovoru naleteli na temo, ki bi bila za nas neprijetna. Zaradi pogoste rabe se frazem rabi tudi že ironično oz. samoironično, ko želimo namigniti, da imamo tudi sami izkušnje z obravnavano temo. Seveda je frazem efektiven samo, če vsi navzoči vedo, na kaj se namiguje.
Primer:
Oseba A (moški, zaprisežen monogamist): Zvestoba je temelj vsakega dobrega razmerja.
Oseba C (ženska, poročena): Tako je, moža bi takoj zapustila, če bi me varal.
Oseba B (moški, ki ga je pred kratkim zapustilo dekle, ker jo je varal): No, pustimo zdaj to.
Lahko ga uporabljajo tudi profesorji/ce na srednjih šolah ali kakršnikoli drugi pedagogi, kot se zavejo, da imajo njihovi učenci več znanja o nekaterih stvareh kot pa oni sami.
nôga
1. okončina, ki se uporablja za oporo trupa, premikanje
2. spodnji, zoženi nosilni del priprave, naprave
nôga
-e tudi nôga -é ž, prva oblika rod. mn. nóg; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é nóg -áma -é -àh -áma; -é nóg -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. nógo, nóge (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) 1. zlomiti si obe ~i; bose ~e; prestopati se z ~e na ~o; V ~e ga zebe; Na ~ah ima copate; poud. Sneg se udira pod ~ami |zaradi teže telesa|; K ~i |povelje; ukaz psu|; Na ~e |vstani(te)|; poud. ~e na iks |po obliki podobne črki x|; ptičje ~e; stol na treh ~ah2. poud.: nastaviti komu ~o |spotakniti ga|; spraviti se komu izpod nog |umakniti se, oditi|; ogledati si koga od nog do glave |vsega|; stisniti rep med ~e |umakniti se, zbežati; vdati se, odnehati|; vzeti pot pod ~e |začeti iti, hoditi|; Celo mesto je bilo na ~ah |Vsi prebivalci mesta so bili vznemirjeni|; z eno ~o biti v grobu |biti star; biti pred smrtjo|; poud.: biti s kom na bojni ~i |sprt|; Tja še ni stopila človeška ~ |človek, ljudje|; imeti težke ~e |težko hoditi|; postaviti se na lastne ~e |osamosvojiti se|; vstati z levo ~o |biti nerazpoložen...