Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
κράτος
, ους, τό ep. κάρτος [Et. nem. hart (predgerm. kartús)] 1. moč, krepost, sila, hrabrost; pri stvareh moč, trdota, trdost σιδήρου; ἀνὰ (κατὰ) κράτος na vso moč, z vso silo, v diru ἐλαύνω, z naskokom πόλιν αἱρέω. 2. oblast, vlada, vrhovno poveljstvo στρατιᾶς, θαλάσσης. 3. nadvlada, premoč, zmaga. 4. nasilstvo, nasilen čin (Sof. Ant. 485).
μακρός
3 [Et. lat. macer, nem. mager (= prv. pom. dolg v primeri s širokostjo = tenek, suh)] [comp. μακρότερος, μάσσων, sup. μακρότατος, μήκιστος, adv. μήκιστα] 1. o prostoru: a) dolg, velik, visok, globok, silen, vitek; πλοῖον, ναῦς bojna ladja; dalek, oddaljen; μακροτέραν (ὁδόν) po daljši poti, ἐπὶ τὰ μακρότερα na dolgost, podolgoma, τὰ μακρότατα najbolj oddaljeni kraji; b) širok, prostran. 2. o času: dolg, dolgotrajen, obširen, μακρόν ἐστιν bilo bi preobširno (predolgotrajno), ἐέλδωρ želja, ki smo jo dolgo gojili. 3. adverb.: a) μακρόν, μακρά (βιβάς) z velikimi koraki, βοῶ glasno kričim, μακρὰ προσεύχομαι dolgo molim NT; b) διὰ μακροῦ daleč, od daleč; dolgo potem, οὐ διὰ μακροῦ ne dolgo (kmalu) potem, διὰ μακρῶν obširno; c) ἐπὶ μακρὸν πορεύομαι v dolgi vrsti, ὅσον (ἐπὶ) μακρότατον kar najdalje, ἐπὶ μακρότερον še več (bolj), ἐς τὰ μακρότατα kakor daleč je mogoče, προθυμέομαι trudim se na vso moč; d) μακρῷ pri komp. in sup. mnogo, daleko, kar; e) μακρῶς daleč, oddaljeno, obširno; μήκιστα nap...
παν-νύχιος
3 πάν-νυχος 2 ep. poet. ion. (νύξ) celo (vso) noč (trajajoč), ἄνεμοι ki pihajo celo noč, νηῦς ki plove celo noč. – adv. πάννυχα celo noč.
παν-στρατιά
, ἡ, ion. -ιή samo dat. sg. s celo (vso) vojsko, in gen. sg.: πανστρατιᾶς γενομένης splošen poziv na vojsko.
παν-συδί
(πασ-συδί) παν-συδίῃ ep., πασ-συδίᾳ adv. (σεύομαι) z vso naglico, jadrno, kar najbrž, z vso silo, z vso vnemo, popolnoma.
παρ-εισφέρω
zraven prinašam, πᾶσαν σπουδήν uporabljam vso pridnost, prizadevam si na vso moč NT.
πέρι
1. adv. a) na okrog; b) izredno, zelo, silno, strašno, na vso moč. 2. v anastrofi a) = περί; b) = περίεστι.
περισσός
3, at. περιττός 1. črez (navadno) mero, preobilen, prevelik, preveč, izreden, nenavaden, poseben, zelo učen, odličen, imeniten, važen, pomemben, večji (več) nego kdo τινός NT; τὸ περισσόν premoč, prednost, večina, τῶν ἔνδον εἶ περισσά bolj žaluješ nego (sestra), περισσὸν κρῖμα preostra sodba, τὰ περισσὰ τῶν ἀρκούντων več nego je zadosti, τὸ περισσὸν τούτων kar je več (od tega) NT. 2. prevelik, neizmeren, pretiran, odveč, nepotreben, nekoristen. 3. preostal, τὸ περισσόν prebitek, preostanek. 4. liho (število). 5. περισσόν ἐστι ni treba, ἐκ τοῦ περισσοῦ zelo, še povrhu, od prebitka NT –. adv. -ῶς črez mero, na vso moč NT; comp. περισσότερον, περισσοτέρως še bolj, posebno, obilneje, θάψαι sijajneje.
ῥώννῡμι
[fut. ῥώσω, aor. ἔρρωσα, pass. pf. ἔρρωμαι, aor. ἐρρώσθην] 1. act. napravljam koga močnega, krepim, krepčam, jačim, osrčujem τὶ εὐανδρίᾳ. 2. pass. a) postanem močen, okrepim se, ojačim se; pf. ἐρρῶσθαι močen, mogočen, zdrav, krepek biti, ἔρρωσο bodi zdrav, z Bogom, zdravstvuj NT; ἐρρῶσθαί τινι λέγω poslovim se od koga, odslovim (ne maram se več z njim prerekati); b) odločen, srčen sem, poganjam se, trudim se (na vso moč) εἰς τὸν πόλεμον.
Dostopnost