Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ὁράω
[Et. iz ϝοράω, kor. wer, nem. be-wahren, wahr-nehmen, ge-wahr (wer-den). – Obl. impf. ἑώρων, fut. ὄψομαι, aor. εἶδον, pf. ἑώρακα, pass.pf. ἑώραμαι, ὦμμαι, aor. ὤφθην, fut. ὀφθήσομαι, adi. verb. ὁρατός, ὀπτός, ὀπτέον – ep. ὁρόω, ὁράᾳς, ὁρόωσι, opt. ὁρόῳτε, pt. ὁρόων, ὁρόωσα; med. ind. 2 sg. ὅρηαι, 2 pl. ὁράασθε, inf. ὁράασθαι, impf. ὁρόωντο; act. 3 sg. ὅρα, med. 3 sg. ὁρᾶτο, fut. 2 sg. ὄψεαι, pf. ὄπωπα, plpf. ὀπώπεε, -πει; ion. ὁρέω, 1 pl. ὁρέομεν, 3 pf. ὁρέουσι, pl. ὁρέων, -έουσα, -έον, impf. ὥρεον, med. pr. ind. ὁρέομαι, cj. ὁρέομαι, pt. ὁρεόμενος, impf. ὡρεόμην]. I. act. vidim 1. intr. morem videti, gledam, zrem, motrim; a) abs. ὁρᾷς; lat. viden', vidiš? pt. ὁρῶν na svoje oči, ὁρῶντα λέγω kar jasno vidim t. j. govorim resnico; b) s predlogi: εἴς τι, εἴς τινα na kaj (koga), πρός τι upiram oči v kaj, πρὸς τὰ χρηστά gledam na, κατά τι gledam doli na kaj, ἐπὶ πόντον tja na morje; c) gledam, pazim, čuvam se, trudim se, sem v skrbeh ὅπως, ὅπως μή; εἰ ako; d) φίλως ὁράω rad vidim, ako; e) o...
οὐ
, οὐκ, οὐχ, na koncu stavka οὔ = ne NT; ojačeno οὐχί, ion. οὐκί, οὔ-περ ne 1. zanikuje pojme: οὔ φημι, οὐ λέγω rečem, da ne, tajim, οὐκ ἐῶ ne pustim, zabranjujem, prepovedujem, οὐ βούλομαι, οὐκ ἐθέλω nočem, branim se, οὐκ ὠφέλιμος škodljiv, οὐκ ἐν καιρῷ ob neugodnem času (litotes), οὐ νομίζω mislim, da ne; pri subst. διὰ τῆς Λευκάδος τὴν οὐ περιτείχισιν ker ni hotel obkoliti, ἡ τῶν γεφυρῶν οὐ διάλυσις. 2. zanikuje povedne in vprašalne stavke, če se pričakuje trdilen odgovor; v dir. vpraš. je οὐ = ἆρ' οὐ = nonne; posebno v zvezi z ind. fut., da izraža nujen poziv: οὐκ ἀφήσεις; ali je nočeš pustiti = takoj jo pusti! οὐκ ἄξεθ' ὡς τάχιστα; takoj jo odpeljite; pri rahlem opominu tudi z opt.: οὐκ ἂν φράσειας povej mi vendar. 3. stoji eliptično v odgovorih, kjer je treba glagol iz vprašanja dopolniti: πότερον ἕψονται Κύρῳ ἢ οὐ; nadalje a) οὐ μή (k οὐ se mora dopolniti izraz bojazni) n. pr. οὐ μὴ γένηται = οὐ φόβος, μή γένηται ni se bati, da bi se zgodilo = ne bo se zgodilo; nadalje stoji οὐ μ...
οὐ-δέ
veznik 1. ne pa, pa ne. 2. in ne, tudi ne, niti, οὐδὲ τε in tudi ne, οὐδὲ γάρ kajti tudi ne, οὐδἐ γὰρ οὐδέ kajti nikakor ne, nikoli, οὐ μὴν οὐδέ pa tudi ne, ἀλλ' οὐδέ (πειράσομαι) tega celo še poskušal ne bom, (ἀλλ') οὐδ' ὥς (pa) tudi tako ne, vkljub temu ne, οὐδέ γε, οὐδέ γ' αὖ ravno tako malo (tudi), οὐδὲ μήν (μέν) gotovo tudi ne, οὐδὲ εἷς niti eden.
οὐδ-είς
, οὐδε-μία, οὐδ-έν, gen. οὐδενός, οὐδεμιᾶς 1. niti eden, nihče, nobeden, nič, ἤ τις ἢ οὐδείς komaj ta ali oni, zelo malo (njih), οὐδεὶς ὅστις nikdo, οὐδεὶς ὅστις οὐ vsakdo, vsi, οὐδὲν ὅτι οὐκ vse. 2. malovreden, brez vrednosti οὐδένες ἐόντες ἐν οὐδαμοῖσι ἐοῦσι, οὐδὲν λέγω nimam prav, govorim nespametno (neumnosti, nezmisel), οὐδέν εἰμι po meni je, sem uničen, sem nič(la), sem brez veljave (vrednosti), sem nizkega rodu, ὅτῳ ταῦτα παρ' οὐδέν ἐστι kdor se za to ne meni, ἄγω τὸ πρᾶγμα ὡς παρ' οὐδέν smatram stvar za malo važno, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι, τίθεμαι nič ne cenim (veljam), ἐν οὐδενὸς μέρει εἰμί, παρ' οὐδὲν ἄγω, τίθεμαι, εἰμί nič ne veljam, sem brez veljave. 3. adv. οὐδέν v nobenem oziru, nikakor ne, prav nič ἔτισε; sploh ne; οὐδέν τι nikakor ne, οὐδὲν μᾶλλον nič bolj, vkljub temu, pri vsem tem, vendar, οὐδὲν ἧσσον (ἔλαττον) nič manj, ravno tako, tem bolj.
οὖν
, ion. ὦν členica (nikdar v začetku stavka) 1. a) potrjuje kaj: seveda, zares, gotovo, vsekakor, v resnici, tako je (v odgovorih) καὶ οὖν in zares, δ' οὖν zares, sedaj pa, pa gotovo, vsekakor pa, γὰρ οὖν kajti v resnici, da, seveda, πάνυ μὲν οὖν prav zares, seveda, kajpada, prav gotovo, μὲν οὖν brez dvoma, seveda; εἰ δ' οὖν če pa zares, če pa vendar, οὐ μὲν οὖν seveda ne, nikakor ne; b) pogosto se obeša na relat. pronom. in adv. ter jim daje splošen pomen = lat. -cun-que; ὁστισοῦν kdorkoli. 2. kaže na prejšnji stavek: kakor rečeno, pravim, torej (vendar) ἡμεῖς οὖν ὡς εἰσήλθομεν, Κλέαρχος μὲν οὖν τοσαῦτα εἶπε, Τισσαφέρνης δέ. 3. izraža posledico: torej, tedaj, zato; τί οὖν kaj tedaj? kako torej? kaj sledi iz tega? nadalje.
ὀφείλω
[Et. iz ϝο-φελνω; ϝο = predpona; sor. ὀφλισκάνω. – Obl. fut. ὀφειλήσω, aor. ὠφείλησα, pf. ὠφείληκα, aor. pass. ὠφειλήθην; aor. 2 ὤφελον, ep. ὄφελον], ep. ὀφέλλω 1. dolgujem, sem dolžen χάριν, χρεῖός τινι, sem na dolgu, moram kaj plačati, τὴν ὑπόσχεσιν sem dolžen (zavezan), obljubo izpolniti; pass. ὀφείλεται dolguje se mi, pristuje mi kaj; χρεῖος ὀφείλεταί μοι imam pravico, zahtevati odškodnino; τὸ ὀφειλόμενον dolg, ὀφειλόμενος dolžen, pristojen. 2. a) moram (sem dolžan) kaj storiti, imam nalogo ὀφείλεις με χρηστοῖσι ἀμείβεσθαι, pass. ὀφείλεται spodobi se, pristuje, treba je, usojeno je, σοὶ ταῦτ' ὀφείλεται παθεῖν tebi je usojeno to, trpeti; b) zlasti stoji v tem pomenu aor. ὤφελον, ep. ὄφελον moral bi (gl. lat. debui): ὤφελεν ἀθανάτοισι εὔχεσθαι moral bi bil moliti k nesmrtnim bogovom; aor. ὤφελον torej izraža neizpolnjivo željo za sedanjost z inf. praes., za preteklost z inf. aor., pogosto pristopajo členice εἴθε, εἰ γάρ, ὡς, ὡς δή, nikalno μή; n. pr. τὴν ὄφελ' ἐν νήεσσι κατακτάμεν Ἄρ...
παρά-κειμαι
[impf. iter. παρεκέσκετο] 1. ležim ali stojim poleg česa ali pri kom (pred kom), postavljen sem pred koga τράπεζά τινι, ὡς Ἀΐδᾳ παρακείμενος kot bi ležal v naročju smrti. 2. sem pripravljen, sem pri rokah ὀιστός, χλαῖνα, ὑμῖν παράκειται ἠὲ μάχεσθαι ἢ φεύγειν na izbiro vam je (samo).
παρα-σκευάζω
[ion. plpf. pass. παρεσκευάδατο, adi. verb. παρασκευαστέον] 1. act. a) pripravim, priredim, napravim, doženem, dokončam, uredim τί, τί τινι kaj za koga, εἴς τι, ἐπί τι; pos. α.) oskrbim, oborožim, opremim τί τινι; β.) priskrbim, dam, podelim komu kaj τινί τι; γ.) z dvojnim accus. naredim koga za kaj τὸ σῶμα βέλτιον, τινὰ εὐσεβέστερον; δ.) z acc. c. inf., ὅπως itd. delam nato, skrbim za to, da, storim, učinim da, τὰ παρεσκευασμένα priprave, οἱ παρεσκευασμένοι urejena vojska; b) napravljam koga sposobnega za kaj, naščuvam, izpodbujam τινὰ εἴς τι, παρασκευασμένος pripravljen, voljan, odločen. 2. med. a) pripravim, priredim, oborožim, oskrbim kaj sebi, τὴν γνώμην pripravim se; b) dam si kaj narediti ὅπλα εἰς πόλεμον; c) pripravim se k čemu, oborožim se, τὰ ἐμαυτοῦ izvršujem svoje priprave; trudim se, nameravam kaj εἰς, πρός τι, ὅπως, ὥστε. ὡς s pt. fut.: ὡς ἀπιών pripravljam se na odhod, ὡς μάχης ἐσομένης, οἴκαδε pripravljam se na povratek, domov.
πάρ-εργον
, τό postranska stvar, postransko opravilo, dodatek, privesek, ὡς ἐν παρέργῳ τῆς ἐμῆς δυσπραξίας da, kajti to je v primeri z mojo nesrečo manj važno, ἐκ παρέργου ποιοῦμαί τι smatram kaj za postransko (manj važno) stvar, ἐν παρέργῳ θοῦ με vzemi me kot nameček, (ὡς) ἐν παρέργῳ, ἐκ παρέργου mimogrede, zraven.
παρ-ίημι
(gl. ἵημι) I. act. in pass. 1. doli spuščam, παρείθη μήρινθος ποτὶ γαῖαν nit je padla na zemljo; naslonim πλευρόθεν πλευρὰν παρεὶς ἔκειτο tesno se oklenivši matere; pren. odpenjam, popustim, utrudim, slabim (-iti), τὸ κέαρ omehčam; pass. zleknem se poleg koga, utrudim se, παρειμέναι utrujene, zleknjene. 2. a) mimo puščam κλύδων' ἔφιππον; puščam noter (v kaj) εἰς, ἐπὶ τὴν Ἑλλάδα, εἰς τὴν ἀκρόπολιν; pren. μὴ παριῶμεν εἰς τὴν ψυχήν, ὡς ne prepuščajmo se misli, da; b) o času: pustim, da poteče, mine, ἕνδεκα ἡμέρας παρέντες μετὰ τὴν ἐξέλασιν enajst dni po odhodu; c) zamudim, zanemarjam καιρόν, ne brigam se za kaj τινός, ne omenjam τὰ αὐτῶν πλέω, pozabim θεσμῶν οὐδέν, izpustim οὐδὲν ἔθνος, zamolčim ἔπος. 3. a) dovolim, dopustim, prepustim, τοῖς βροτοῖς σαυτοῦ ὄνειδος ne daj ljudem povoda, da te sramote, z inf. ναυαρχέειν τινί prepuščam poveljevanje na morju, παρῆκεν ὥστε φράσαι; μὴ παρῇς τὸ μὴ οὐ φράσαι ne obotavljaj se povedati; b) ἐμαυτόν τινι zaupam se komu, obupam nad seboj. II. med. 1. ...
Dostopnost