Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἀκμαῖος
3 (ἀκμή) poet. 1. dorastel, cvetoč, čvrst, močen, še ne utrujen; τὸ ἀκμαῖον τοῦ χειμῶνος najhujši del zime, sreda zime. 2. ob pravem času, pravočasno; ὡς ἀκμαῖος ἂν μόλοι.
ἀ-ληθής
resničen, odkritosrčen, pošten; pravi, zanesljiv; zares?, ali res?, mar res?; res, zares, tako je;
ἀ-ληθής
2 dor. ἀλᾱθής [Et. ἀ priv. + λήθος ne prikrit, ne goljufiv; gl. λανθάνω; ἀλήθεια iz ἀλήθεσια] 1. res(ničen), odkritosrčen, istinit, pošten. 2. pravi, zanesljiv; τὸ ἀληθές resnica; v vprašanjih ironično ἄληθες (naglas drugačen kakor v odgovoru); ali zares? v odgovoru: ἀληθές, ἀληθῆ zares, tako je; adv. ἀληθῶς, ἀληθέως, ἀληθές; ὡς ἀληθῶς = τῇ ἀληθείᾳ, ὁ ἀληθῶς οὐρανός resnično (pravo) nebo comp. ἀληθέστερον, sup. ἀληθέστατα.
ἀλλά
ampak, temveč, nasprotno, razen; pa, ali, toda; daj, no!, torej!; prav!, toda!;
ἀλλά
(advers. coni.) (ἄλλος) 1. za nikalnico: ali, ampak, temveč, nasprotno, razen; ἀλλ' ἢ ampak le, razen, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo – ampak tudi; εἰ μή – ἀλλά γε če (že) ne – pa vsaj. 2. za trdilnimi izrazi: pa, ali, toda; ἀλλ' οὐ in ne, toda ne, niti ne, pa ne; ἀλλ' ὅμως vendar le, ἀλλά τοι pa seveda; ἀλλά γε pa vsaj. 3. a) pred imperativom (posebno v zvezi z ἄγε, ἄγετε): dej, nuj, hajdi, torej!; b) (kot uvodnica nagova ali odgovora): prav! da! ne! toda! 4. zveze: ἀλλὰ γάρ pa vendar, vsaj, sicer, ἀλλὰ μήν pa seveda, da, zares, sedaj pa; ἀλλὰ μέντοι vendar; ἀλλ' ἦτοι a seveda, kaj pa; ἀλλὰ καὶ ὥς pa tudi tako, ipak; ἀλλ' οὐδ' ὥς pa tudi tedaj ne; οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, ἀλλ' ἦ ali zares; ἀλλὰ δέχομαι dobro, prejmem!
ἄλλος
, ἄλλη, ἄλλο [Et. iz ἄλjος, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti "druga dežela", nem. odtod Elend –. – gen. pl. ion. ἀλλέων]. 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; ἄλλος μὲν – ἄλλος δέ eden – drugi; ἄλλος ἄλλα λέγει eden govori tako, drugi drugače (= vsak drugače); ἄλλος ἄλλοθεν ἦλθεν vsak je prišel od druge strani; ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) ὁ ἄλλος ostali (τὸ ἄλλο, τὰ ἄλλα, τἆλλα ostalo, drugo) οἱ ἄλλοι ostali, ὁ ἄλλος χρόνος bodočnost; τῇ ἄλλῃ (ἡμέρᾳ) drugi dan. 3. drugačen, različen (πρόφασις); tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; ἄλλα τῶν δικαίων = ἄδικα. 4. ἄλλο τι ἤ (= nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. adv. ἄλλως a) drugače, sicer, v ostalem, razen tega, ἄλλως πως na kak drug način; b) zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, τὴν ἄλλως zastonj; c) v ostalem, vobče; d) ἄλλως τε καί (i iz drugih razlogov i) zlasti ἄλλως ἄλλοι eden tako, drugi drugače.
ἄλλος
drug, drug izmed dveh; ostali, drugi; drugačen, različen; tuj, neprimeren, nepravi; ali ne?, kaj drugega kot?, nič drugega?, kajneda?; drugače, sicer, v ostalem, razen tega; zaman, neuspešno, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan; v ostalem, sploh, nasploh, na splošno; (tudi iz drugih razlogov in še) zlasti
ἀμφι-βάλλω
mečem okrog, obdajam, ogrinjam, odevam, oblačim; oborožujem se; sezidam, zgradim, postavim; objemam, grabim, zgrabim, prijemam z rokami; vklenem; lovim, zamrežim, obdajam z mrežo; vržem; oblečem se v, oblečem si, vržem nase; nosim; vpletam kaj
ἀμφι-βάλλω
[fut. med. ion. ἀμφιβαλεῦμαι] 1. act. a) mečem okrog, obdajam, ogrinjam, odevam, oblačim (χλαῖναν, ῥάκος τινά, τινί) μένος oborožujem se z …, ojunačim se; θάλαμόν τινι sezidam; b) χεῖρας objemam; zgrabim, prijemljem z rokami χεῖρα ἔγχει, χεῖρας γούνασί τινος objamem kolena; ὡς οἱ χεῖρες ἐχάνδανον ἀμφι-βαλόντι kolikor je mogel z rokami obseči; πέδας vklenem; φῦλον ὀρνίθων lovim, omrežim; NT vržem (mreže). 2. med. oblečem se v, vržem nase; τρίχα nosim; τὶ πλοκάμοις vpletam kaj v lase.
Dostopnost