Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἀπό
od, z, na; od … sem; s, z, raz; od; po, izza; od, po, iz ; od, po, iz; od, po, skozi, zaradi, s, z; od, iz, po, zaradi, na, ob
ἀπό
[Et. lat. ab, iz star. ap (n. pr. aperio) po apokopi iz apo, nem. ab] I. kot adv. se nahaja samo pri pesnikih in Her., kjer se navadno smatra za tmezo. II. praep. z gen. (zapostavljen ἄπο); naznanja pa vobče ločitev od kake stvari ali osebe, in sicer 1. kraj.: a) od, z, na; ἀφ' ἵππων μάχεσθαι na konjih se boriti, ἁψαμένη βρόχον ἀπὸ μελάθρου privezala je vrv na tramovje; στᾶσ' ἀπὸ ῥίου stoječ na skali; ἀπὸ ῥυτῆρος σπεύδω dirjam brez uzd = na skok; κεκρυμμένος ἀπ' ἄλλων pred drugimi skrit; ἀπὸ θυμοῦ sovražen, mrzek; ἀπὸ δόξης, ἐλπίδων proti pričakovanju; ἀπὸ σκοποῦ daleč od cilja; ἀπ' οἴκου daleč od doma; εἷς ἀπὸ πολλῶν eden od mnogih; ἀφ' ἵππων ἆλτο z voza; b) od … sem: ἀπὸ πύργου od stolpa sem; ἀπὸ τῶν ἵππων τοξεύω, ἡ ἀστραπὴ ἔρχεται ἀπὸ ἀνατολῶν; c) s, raz: καταβαίνω ἀπὸ τοῦ οὐρανοῦ; καθαιρέω δυναστὰς ἀπὸ θρόνων s prestola NT. 2. čas.: a) od: ἀπὸ τούτου od tedaj; ἀφ' οὗ odkar; τὸ ἀπὸ τοῦδε odslej; ἀπὸ παίδων od mladih nog; ἀπὸ παλαιοῦ od nekdaj; εὐθὺς ἀφ' ἑσπέρας ko se je zmračilo; b)...
ἀπο-δέχομαι
, ion. -δέκομαι d. m. 1. sprejemam NT; jemljem παρά τινος, zopet prejemam. 2. pojmujem, razumevam, odobravam, priznavam, hvalim, verujem, οὐκ ἀποδέχομαι ἐμαυτοῦ, ὡς sam sebi ne verujem, da. 3. držim se koga, držim s kom τινά.
ἀπο-δέχομαι
sprejemam; jemljem; zopet prejemam; pojmujem, umevam, razumem, odobravam, priznavam, hvalim, verujem, verjamem; držim se koga, držim s kom
ἀπο-δοκεῖ
ne ugaja, ne prija mi kaj z inf. + μή, ὥς σφι ἀπέδοξε ko so svoje mnenje izpremenili.
ἀπο-λείπω
puščam (za seboj), ne užijem, ne použijem, zapuščam (prazen prostor); puščam na cedilu, opuščam, izgubljam; neham biti, manjkam, nimam; zaostajam; malo manjka, da ne ..., malodane, skoraj; odhajam, zapuščam; zaostajam; odstranjujem se, zapuščam koga, zgrešim kaj, zaidem od; oropam se, ne dosežem; določeno je, da ..., pričakovati je, da ...; prihranjen sem
ἀπο-λείπω
(tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) puščam (za seboj), ne použijem, zapuščam (prazen prostor), ὡς πλέθρον v razdalji približno enega pletra; b) puščam na cedilu, opuščam, izgubljam βίον, ἀπολέλοιπέ με ἤδη βίοτος ἀνέλπιστος pustilo me je brez upanja. 2. intr. a) neham biti, manjkam, nimam, ὁ Νεῖλος … ἀπολείπων τὸ ῥέεθρον pojemajoč, τὶς ἀπολείπει τι τῆς ἀρετῆς treba mu je še vrline; b) zaostajam; pri števnikih in izrazih mere: malo manjka, da ne, malodane; ὀλίγου ἀπέλιπον ἐς Ἀθήνας ἀφικέσθαι malo je manjkalo, da nisem prišel, skoraj bi bil prišel v Atene; μικρὸν ἀπέλιπον διακόσιαι γενέσθαι bilo jih je malodane 200; ἀπὸ τεσσέρων πήχεων ἀπολείπουσα τρεῖς δακτύλους imelo je tri palce manj kot štiri vatle; c) odhajam, zapuščam (mesto, vojsko), ὅθεν ἀπέλιπες kjer si v govoru prenehal. II. pass. 1. zaostajam za kom τινός. 2. odstranjujem se, zapuščam koga, zgrešim kaj, zaidem od ἀληθείης, oropam se česa, ne dosežem česa, οὐκ ἀπολείπομαι zvesto se držim česa; NT ἀπολείπεταί τινας εἰσελθεῖν dolo...
ἀπολογέομαι
d. m. (ἀπό-λογος) [avgm. ἀπελογ., pf. ἀπολελόγημαι (tudi v pas. pom.), adi. verb. ἀπολογητέον] 1. zagovarjam (opravičujem, branim) se; ὑπὲρ ἐμαυτοῦ, περί τινος radi česa, τινί, πρός τινα pri (pred) kom, τί s čim, ταῦτα, ὡς to omenim v zagovor svoje trditve, da, διαβολάς zavračam očitanja. 2. zagovarjam, branim koga ὑπέρ τινος.
Dostopnost