Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
očiščeválec
-lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ cest očiščeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) očiščeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
očítar
-ja m z -em člov. (ȋ) slabš. |človek, ki očita|; očítarka -e ž, člov. (ȋ) slabš. očítarjev -a -o (ȋ) slabš.
očivídec
-dca m z -em člov. (ȋ) ~ nesreče očivídka -e ž, člov. (ȋ) očivídčev -a -o (ȋ)
očŕniti
-im in očrníti -ím dov. očŕnil -a in očŕnil -íla, nam. očŕnit in očrnít/očrnìt; očŕnjenje in očrnjênje; drugo gl. črniti (ŕ; í/ȋ í) kaj z/s čim ~ obrvi s svinčnikom; poud. Očrnil je njegovo ime |slabo je govoril o njem|; poud. očrniti koga pri kom ~ znanca pri sosedih |napraviti ga nepriljubljenega, osovraženega|;
odbíjati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odbíjanje (í) čemu kaj ~ steklenicam vratove odbijati koga/kaj ~ napade; ~ svetlobo; ~ vabila ≥ odklanjati: odbijati kaj od česa ~ davek od honorarjev odbijati kaj z/s čim ~ žogo z glavo; Ura ~a dvanajst odbíjati se -am se (í) Zvok se ~a odbijati se od česa ~ ~ ~ tal
odbirálec
-lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) odbirálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) odbirálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
odbíti
-bíjem dov., nam. odbít/odbìt; odbítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) komu/čemu kaj ~ brani zob; publ. ~ beguncem pomoč odreči: odbiti koga/kaj ~ napad; ~ sovražnika; ~ ponudbo, snubca ≥ odkloniti: odbiti koga/kaj od koga/česa ~ otroka od sebe; ~ stroške od izplačila odbiti kaj z/s čim ~ žogo z glavo; Ura je odbila enajst; Vse ure so že odbile |prenehale biti|; odbíti se -bíjem se (í ȋ) Sekira se mu je odbila odbiti se od česa Žoga se je odbila od vratnice