Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ózek
-zka -o; óžji -a -e (ọ́; ọ̑) ~ trak; poud. ~ pogled na stvari |necelovit|; publ. ~e kulturne vezi med narodoma trdne, močne: poud. človek z ~im obzorjem |nerazgledan|; publ.: To je ~o grlo v proizvodnji |jo otežuje, zavira|; ~o sodelovanje tesno: ózki -a -o (ọ́) jezikosl. ~ e in o ózkost -i ž, pojm. (ọ́)
ozír
-a m (ȋ) pravni, socialni ~i; iz ~a na prijatelja ni vsega povedal; ravnati brez ~ov; publ.: storiti kaj iz političnih ~ov razlogov: V tem ~u je boljši od drugih pogledu: dati prav komu v marsikaterem ~u v marsičem: v nobenem ~u ne prekašati koga v ničemer: z ~om na dejstva je to mogoče glede na: jezikosl. prislovno določilo ~a
ozkosŕčnež
-a m z -em člov. (ȓ) poud. |ozkosrčen človek|; ozkosŕčnica -e ž, člov. (ȓ) poud. ozkosŕčnežev -a -o (ȓ) poud. ozkosŕčničin -a -o (ȓ) poud.
označeválec
-lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ izdelkov označeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) označeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
oznáka
-e ž (ȃ) nositi uniforme z ~ami; stilna ~ dobe; neobč. podrobna ~ kraja opis, oris: jezikosl. besednovrstna ~; stilna, zvrstna ~ |kvalifikator|;
oznanjeválec
-lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) neobč.: ~i krščanstva razširjevalci: ~ revolucionarnih idej glasnik: oznanjeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) neobč. oznanjeválčev -a -o [u̯č] (ȃ) neobč.