Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
kadenca s pikardijskom tercom
Autentična ili plagalna kadenca u molu koja završava s dur-varijantom toničkog kvintakorda, dakle kvintakordom prvog stupnja s povišenom tercom, tzv. "pikardijskom tercom".
sl pikardijska kadenca - Konec v molu z akordom durove tonike.
kambijata
Iz disonance, postupno uvedene na drugom dijelu note u dionici c.f., kontrapunktna dionica može nastaviti silaznim skokom za tercu, u konsonantni interval. Ako je kontrapunkt u gornjam glasu, skok počinje iz septime. Ako je kotrapunkt u donjem glasu skok počinje iz čiste kvarte. U oba se slučaja kontrapunkt mora postupno vratiti do skok napuštenog tona.
sl nota cambiata - Postopno navzdol uvedena prosta nepoudarjena disonančna nota (druga ali četrta četrtinka v taktu), ki ji sledi v isti smeri terčni skok v konsonančno četrtinko, nato protispostopno gibanje do pete četrtinke, ki pomeni razvez note cambiate. V vajah se označuje z malo črko c, ki jo napišemo nad ali pod noto cambiato.
paralelni pomak
Pomak dvaju glasova u istom smjeru.
sl istosmerno gibanje glasov - Gibanje obeh glasov v isti smeri navzgor ali navzdol z različnimi intervali.
plagalni tonski način
Ljestvnični poredak tonova u kojem finalis nastupa kao završni ton donjeg tetrakorda, odnosno četvrti po redu, broji li se od početka niza. U ovom je slučaju napjev položen dublje i kreće se nekoliko nota iznad i ispod finalisa.
sl plagalni tonski način - Tonski način pri katerem nota finalis ne odgovarja začetni in končni noti določenega tonskega načina in je njihov ambitus premaknjen začisto kvarto navzdol. To so npr. hipodorski z obsegom od A - a, hipofrigijski od H - h in pdb.
polovična kadenca
Kadenca koja završava s kvintakordom V. (iznimno i IV.) stupnja.
sl polovična kadenca - Konec z akordom dominante brez tonike.
položaj akorda
Položaj akorda u četveroglasju s obzirom na na interval između njegovih vanjskih glasova. Akord može biti u tercnom, kvintnom ili oktavnom položaju.
sl melodična lega - Lega akorda v štiiglasju z ozirom na to kakšna je razdalja med basom in sopranom. Poznamo kvintno, terčno in oktavno lego.
povećani kvintsekstakord
Alterirani akord II. ili VII. stupnja koji sadrži intervale velike terce, čiste kvinte i povećane sekste. Takav akord se rješava prije svega u tonički kvintakord pomoću paralelnih kivnti koje su poznate pod imenom "Mozartove kvinte".
sl nemški akord - Dvakrat zmanjšani četverozvok z zmanjšano septimo v značilni kvintsekstakordni obliki. Zgradimo ga lahko na II. in VII. stopnji v duru in IV. ali VII. stopnji v molu. Paralelnim kvintam katere nastanejo pri razvezu se v nasprotju z drugimi kvintami ne izognemo (Scarlattijeve, oziroma Mozartove kvinte).
povećani terckvarakord
Alterirani akord kojega čine intervali velike terce, povećane kvarte i povećane sekste. Najčešće se radi od terckvartakorda V. stupanja, a može i od II. ili VII. stupnja durske, tj. molske ljestvice.
sl francoski akord - Zmanjšan durov četverozvok z malo septimo v značilni terckvartakordni obliki. Funkcijsko je akord dominanten, razvezuje se pa v durov akord tonike.
septima kao akordni ton
Septima koja nastupa istovremeno s ostalim tonova akorda u kojem se pojavljuje.
sl harmonična septima - Septima četverozvoka, ki nastopa istočasno z akordom.
slog akorda
Položaj akorda v četveroglasju s obzirom na odnos gornjih glaosva u njemu, dakle svih tonova koji su iznad basova tona. Poznajemo tijesni slog, mješoviti slog i široki slog.
sl harmonična lega - Lega akorda v štiriglasju z ozirom na to kakšna je razdalja med posameznimi glasovi. Poznamo široko lego, ozko lego in mešano lego.
Dostopnost