Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἀμφίς
ep. ion. 1. adv. a) na obeh straneh, okoli in okoli; εἶναι bivati, stanovati; δεσμοί obdajam, oklepam; ζυγόν nositi na obeh straneh; ὀλίγη δ' ἦν ἄρουρα ἀμφίς le malo prostora je bilo okoli orožja; b) raz-, narazen, vsaksebi, ločen; ἔχειν razstavljati, ločiti; φρονεῖν različnega mnenja biti, drugače misliti; ἀ. ἕκαστος vsak zase, (posebej); ἕκαστα ἀμφὶς εἰρήσεται stvar za stvarjo (vsako posebej) bo izpraševal; ἀ. ἀγῆναι na dvoje se zlomiti, ἀμφὶς Ἀχαιοῖς ἄλλ' ἀποδάσσεσθαι A. posebej prideliti, dati. 2. praep. stoji navadno za besedo a) z gen.: od vseh strani, okoli; daleč oddaljen od; b) z dat. in acc.: okrog (koga).
ἀνά
, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dv...
ἀνα-γιγνώσκω
1. dobro spoznam. 2. zopet spoznam, priznam. 3. (pre)čitam. 4. ion. spravljam koga na kak čin (do spoznanja), nagovarjam k čemu (τινά z inf. ali ὡς; aor. 1. ἀνέγνωσα).
ἀν-αίνομαι
d. m. [Et. ἀνά in αἶνος (got. ai-ths, nem. Ei-d). – Obl. impf. ἠναινόμην, aor. ἠνηνάμην, inf. ἀνήνασθαι, ep. ἀνήνατο] tajim, zanikujem, odrekam, odklanjam, zavračam; z inf. branim se, upiram se; ἀναίνετο μηδὲν ἑλέσθαι zagotavljal je, da ni ničesar prejel; s pt. ὁρῶν sram me je gledati.
ἀνα-πνέω
[inf. aor. ep. ἀμπνεῦσαι, imper. ἄμπνυε, aor. pass. ἀμπνύνθη, med. ἄμπνῡτο, oba z aktivnim pomenom] 1. oddahnem si, diham, vdihavam. 2. začnem zopet dihati, odpočijem se, popravim se, pridem do sape, oživim, ἐκ σέθεν po tebi.
ἁνδάνω
[Et. sor. z ἡδύς; prim. lat.: suāvis, suādeo –. – impf. ἥνδανον, ep. ἑήνδανον, ion. ἑάνδανον, fut. ἁδήσω, aor. ἕᾰδον, ep. εὔαδον, ἅδον, pf. ep. ἕᾱδα] ugajam, všeč sem, dopadam; zadovoljujem koga τινί, τινά; ἑαδώς všeč, prijeten.
ἀνεκτός
3 (adi. verb. od ἀνέχομαι) kar se da prenesti, znosen; z nikalnico neznosen.
ἄνευ
praep. z gen. [Et. nem. "ohne" iz stvn. āna, ānu, āno] 1. brez; pogosto: brez pomoči, volje ἐμέθεν, ukaza κραίνοντος, vednosti θεοῦ. 2. razen, izvzemši; ἄνευ τοῦ vrh tega, da; καὶ ἄνευ τοῦ z inf. tudi ako ne. 3. oddaljen od česa, prost česa δηίων.
ἄνθρωπος
, ὁ [Et. najbrže iz ἀνδρ + ὡπος "kar moža naznanja", "moška prikazen", ὡπος je sor. z lat. signum (iz seqwnom) znak, slov. sok, sočiti = naznaniti] 1. človek; τὰ ἐν ἀνθρώποις človeške zadeve. 2. človek, mož, soprog, prebivalec, suženj, pl. vojaki, sovražniki; pogosto v zvezi z drugimi samostalniki: ἄνθρωπος ὁδίτης popotnik, ὑφάντης tkalec, πολίτης državljan. 3. = τίς nekdo. 4. ἡ ἄνθρωπος ion. ženska, sužnja, služkinja. – V krazi ἅνθρωπος, ion. ὥνθρωπος.
ἀνῑάω
(ἀνία) [fut. ἀνιᾱ́σω, ion. ἀνιήσω, aor. pass. ἠνιᾱ́θην, ion. pt. ἀνιηθείς, pf. ἠνίᾱμαι, 3. pl. opt. pr. ep. ἀνιῴατο] 1. act. mučim, nadlegujem, žalim, žalostim τινὰ εἰς τὰ ἔσχατα; z dvojnim. acc. τί ταῦτ' ἀνιᾷς με čemu me s tem žališ. 2. pass. sem užaljen, nejevoljen, zlovoljen, žalostim se, naveličam se ἐπί τινι, τινί, διά τινα; σοὶ παρεόντι (nadležna je) mrzi mi tvoja navzočnost; τοῦτ' ἀνιῶμαι πάλαι to (ta misel) me že zdavnaj muči; ἀνιηθείς utrujen, naveličan, ἀνιώμενος nejevoljen, zlovoljen.
Dostopnost