Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἐπι-σκήπτω
1. act. in pass. a) mečem na kaj, naložim, naročam, zapovedujem τινί z inf.; b) prisrčno prosim σὲ τάδε, τινά τι, živo priporočam; zaklinjam, rotim τινί z inf; c) tožim, obdolžujem. 2. med. a) ustavljam se, upiram se, pobijam (izjavo priče); b) tožim koga zaradi česa τινί τινος.
ἐπίσταμαι
[ἐπίστασαι, 3 pl. ἐπίστανται, cj. ἐπίστωμαι; impf. ἠπιστάμην, 2 sg. ἠπίστασο in ἠπίστω, fut. ἐπιστήσομαι, aor. ἠπιστήθην; ion. pr. ind. 2. s. ἐπίστεαι, 3 pl. ἐπιστέαται; cj. 3 pl. ἐπιστέωνται, impf. 3 pl. ἠπιστέατο (ἐπιστέατο)] d. p. 1. razumem, (po)znam, morem, sem vešč, sem zmožen z inf., τί, περί τινος, εἰ ἠπιστήθη μὴ πολυπρηγμονεῖν da je znal mirovati. 2. izvedel sem, vem, znano mi je kaj, Συριστί znam sirski, ᾆσμα poznam, znam na izust, s ὅτι, τοῦτο ὅτι, ὡς, acc. c. inf., pt. ἐσθλὸς ὢν ἐπίστασο vedi, da si se pokazal vrlega moža. 3. ion. mislim, menim, prepričan sem δόξῃ, ὅτι, ὡς, acc. c. inf., s pt. εὖ ἐπίστατο αὐτὸς σχήσων prepričan je bil, da bode sam imel. – pt. ἐπιστάμενος 3 vešč, razumen, previden, uren, spreten πόδες, τινί v čem; subst. ὁ veščak, izvedenec. – adv. ἐπισταμένως pametno, modro, razumno, spretno.
ἐπιστήμων
2 (ἐπίσταμαι) razumen, pameten, izkušen, vešč, spreten, τινός, τινί v čem, τὰ προσήκοντα ali z inf. – adv. -μόνως spretno τοξεύω.
ἐπ-ισχῡρίζομαι
med. odločno izjavim ali trdim; z nikalnico: trdovratno se branim z inf.
ἐπι-τάσσω
, at. -ττω in med. 1. a) postavljam koga zraven koga, h komu ali za kom, namestim kot rezervo τινά τινι; b) postavljam nasproti, uvrščam med ἔς τινα; c) postavljam nad koga σατράπηv. 2. zapovedujem, ukazujem, velim, naročam (da nabira vojsko) τί τινι, τινί z inf.; pass. ἐπι-τάττομαι zapove se mi kaj.
ἐπιτήδειος
3 in 2, ion. -εος 2 (ἐπιτηδές) 1. a) pripraven, sposoben, primeren, zmožen, spreten, ugoden, udoben, koristen, ἱερά ugoden, τινί, εἰς, πρός τι, z inf. χωρίον ἐνιππεύειν ἐπιτηδεώτατον zelo pripraven za konjištvo; παῖς τῷ πατρὶ ἐπιτήδειος ki je po očetovi volji, ἐνθαῦτα ὑμῖν ἐπιτήδεον οἰκέειν koristno je za nas, tukaj stanovati; b) ki kaj zasluži, vreden, τὸν ἐπιτήδειον ἔπαιεν ki je zaslužil (sc. παίεσθαι), ἐπιτήδειος εἶ ἐνδυστυχῆσαι zaslužiš zaradi imena, da si nesrečen, ἐπιτήδειος τοῦτο παθεῖν; c) potreben, τὰ ἐπιτήδεια potrebščine, živež, živila. 2. pripravljen, naklonjen, voljan, vdan; subst. ὁ prijatelj, pristaš, učenec, rojak. – adv. -είως, ion. -έως.
ἐπι-τολμάω
ep. vztrajam pri čem, (potrpežljivo) prenašam kaj, pretrpim, abs. in z inf.
ἐράω
[Et. iz ἐράσjω. – at. samo praes. in impf. act. in pt. praes. pass.; ep. ἔραμαι, ἐράομαι, pr. ind. 2 pl. ἐράασθε, impf. ἠράμην, fut. ἐρασθήσομαι, aor. ἠράσθην in ἠρασάμην, ἐράσσατο, vse obl. z act. pom.] 1. strastno, prisrčno ljubim, zaljubljen sem, vzljubim, ἔρωτα (ἔρον) ἐράω vnamem se ljubezni, gojim ljubezen, ὁ ἐρώμενος ljubljenec, ljubimec, ἡ ἐρωμένη ljubljenka. 2. silno hrepenim po čem, hlepim, želim τινός, ἀμηχάνων, inf.
ἐρῆμος
, at. ἔρημος 3 in 2 [Et. lat. rarus, slov. redek, strsl. oriti, razdejati] 1. o krajih in stvareh: samoten, zapuščen, pust, opustošen, neobdelan, neprehoden, neobljuden, brez ljudi, nezavarovan; subst. a) τὰ ἐρῆμα, ἡ ἐρήμη (sc. χώρα) in ἔρημος puščava NT, σταθμός pot, pohod po pustinji; z gen. ἔρημός τινος brez česa; b) ἡ ἐρήμη (sc. δίκη) pravda, pri kateri ena stranka ni navzoča; ἐρήμην κατηγορῶ zatožim odsotnega, ἐρήμην ὀφλισκάνω obsodijo me v odsotnosti, ἔρημον ἐάω τὸν ἀγῶνα ne pridem pred sodišče. 2. o ljudeh: osamljen, sam, brez koga, brez pomoči τινός, zapuščen πρὸς φίλων.
Dostopnost