Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
θής
, θητός, ὁ [Et. iz θϝᾱ-τ-, gl. θέω] (z ἀνήρ ali brez ἀνήρ) 1. težak, dninar, najemnik, delavec. 2. po Solonovi ustavi četrti, neobdačeni razred atenskih državljanov.
καθ-ήκω
, ion. κατ-ήκω 1. a) doli pridem, grem v boj; b) segam, grem, razprostiram se, raztezam se ἐπί, εἴς τι, πρός τινα τόπον, iztekam se, izhajam ἀπὸ τοῦ ὄρους. 2. pridem do česa, nastopim, nastanem χρόνος, τὰ καθήκοντα (πράγματα) kar se je dogodilo, nastale (sedanje) razmere. 3. impers. καθήκει μοι (z inf.) pristoji mi, primerno je zame, moja dolžnost je οὐ καθήκει ni prav NT, πλείω τοῦ καθήκοντος χρόνου dalje nego se spodobi; τὸ καθῆκον (in pl.) kar pristoja, dolžnost, τὰ μὴ καθήκοντα kar se ne spodobi NT.
μή
[Et. idevr. mē prohib. partik.] ne I. nikalnica: 1. v glavnih stavkih: a) ki izražajo opomin, prepoved ali svarilo; navadno se veže z imp. praes. ali cj. aor. μὴ ψεύδεο, μὴ δὴ ἐάσῃς, stoji pa tudi inf. μὴ λιλαίεσθαι, ind. fut. καὶ τἀμά τεύχη μήτ' ἀγωνάρχαι τινὲς θήσουσ' Ἀχαιοῖς; le redko se veže z 2 imp. aor. μὴ ἔνδεο Il. 4, 410, pogosto pa s 3 imp. aor. μή τις ἀκουσάτω, μηδεὶς προσδοκησάτω; včasih stoji eliptično in se ima glagol dostaviti: μὴ τριβὰς ἔτι (ἐμβάλλετε), μὴ πρὸς θεῶν, μή μοι μυρίους ξένους (λέγε); b) ki izražajo zahtevo, da se kaj ne stori: μή οἱ χρήματ' ἔδωμεν, μήπω ἐκεῖσε ἴωμεν(cj. hortativus); c) ki izražajo željo in sicer α.) z opt. pri izpolnjivi želji: μὴ τοῦτο φίλον Διὶ πατρὶ γένοιτο naj bi to očetu Zevsu ne bilo ljubo; β.) z ind. praet. pri neizpolnjivi želji: μὴ ὄφελες λίσσεσθαι o da ne bi bil prosil, μή ποτ' ὄφελον λιπεῖν τὴν Σκῦρον da bi nikdar ne bil zapustil Skira; d) v vprašalnih stavkih α.) kot cj. dubitativus: πότερον βίαν φῶμεν ἢ μὴ φῶμεν εἶναι naj rečemo...
νομίζω
[fut. νομιῶ itd.] (νόμος) 1. priznavam kot običaj, smatram za šego (navado), po navadi upotrebljam, rabim φωνήν, ἀσπίδα, imam navado, navajen sem τιμᾶν; sprejemam, uvajam kot običaj, kot zakon, odrejam, ukazujem; pass. νομίζεται navada (šega, običaj, običajno, prav) je, obred veli; νομιζόμενόν ἐστι šega je, navada je; νομιζόμενος običajen, navaden, τὰ νομιζόμενα običaj, navada, odredba, običajna plača; τὰ νομισθέντα ἀεί nikoli ne zanemarjen običaj, θεοῖς bogovom dolžne daritve; včasih se rabi kakor χρῆσθαι z dat: νομίζουσιν Αἰγύπτιοι οὐδ' ἥρωσι οὐδέν nimajo nič določenega za heroje, ne časte herojev, slično φωνῇ νομίζουσιν Σκυθικῇ rabijo, govore odnekdaj skitski jezik. 2. a) pripoznavam koga za kaj, smatram za kaj τινά τι; b) mislim, menim; pf. prepričan sem, uverjen sem z acc. c. inf.; c) θεούς verujem v bogove, priznavam bogove; d) νόμιζε s pt. = εὖ ἴσθι; Ksen. An. VI. 6, 24 νόμιζε ἄνδρα ἀγαθὸν ἀποκτείνων(pa tudi ἀποκτείνειν); pass. smatram se za lastnino τινός, posvečen sem komu; πρ...
πρίν
[Et. sor. slov. pri, lat. prior, primus (iz prismos)] 1. adv. a) prej, poprej, nekdaj, sicer, ὁ πρίν prejšnji, nekdanji, τὸ πρίν v preteklosti, nekdaj, svoje dni; b) preje, rajši (= potius). 2. veznik: prej nego, preden, preden ne, dokler ne, οὐ πρότερον – πρὶν ἤ ne prej – preden, πρὶν ἢ καί že prej ko; ojačuje se z γέ, δή, καὶ δή in s πάροιθεν, πρόσθεν, πρότερον; veže se z ind., cj. (z ἄν) ali opt, ako pa je odvisen od trdilnega stavka, z inf. in acc. c. inf.
στα-μίς
, ῖνος, ὁ (ἵστημι) [dat. pl. ep. σταμίνεσσι] 1. stojalo. 2. prečna bruna, ki so vezala ladjine boke, oporni steber. 3. podpora, ki je vezala ladjina rebra s podom (ἔδαφος z ἴκρια); po drugih: ladjina rebra.
αὔτως
, poet. tudi αὕτως adv. [Et. kor. aw(e), lat. ve, n. pr. vē-cors, brez-umen; lat. au, n. pr. au-fero; slov. u, n. pr. u-bežati; gršk. še αὔσιος, nem. öde (got. autheis), ἐτός, ἐτώσιος istega pomena] 1. na isti način, takisto, ὡς δ' αὔτως takisto pa, ravno tako, še zmerom tako, še ravno tako, αὔτως ὥς prav tako, kakor. 2. zgolj, samo, kar tako, tako nekako, καὶ αὔτως tudi sicer, že tako. 3. a) brez ovinkov, kar naravnost; b) zaman, brezuspešno, brez vzroka (z μάψ).
δέχομαι
d. m., ion. in poet. δέκομαι [Et. kor. dek', hrv. desiti, treffen. – Obl. fut. δέξομαι, aor. ἐδεξάμην, pf. δέδεγμαι, aor. pass. ἐδέχθην, adi. verb. δεκτέον; ep. praes. 3 pl. δέχαται, fut. 3 δεδέξομαι, aor. med. ἐδέγμην, 3 sg. ἔδεκτο, δέκτο, imper. δέξο, inf. δέχθαι, pt. δέγμενος]. I. trans. 1. jemljem, sprejemam kaj od koga παρά, ἔκ τινος, τί τινος (ali kaj za koga), χρυσὸν ἀνδρὸς ἐδέξατο vzela je zlato za svojega moža (= prodala ga je), odvzamem komu kaj τινί τι. 2. gostoljubno ali prijazno sprejmem, pogostim koga τινά, δέχομαι ἐπὶ ξένια sprejmem kot gosta, dovolim, da vstopi, ἐν μεγάροις, δόμοις, δωρήμασιν, χώρᾳ, πόλει, εἰς τὴν πόλιν. 3. slišim, čujem, zaznam, razumem φωνήν, ἠχήν, φήμην, μύθων ὀμφάν, λόγον. 4. a) odobravam kaj, zadovoljen sem s čim, priznam λόγους, sprejemam (z zadovoljstvom) οἰωνόν, vzamem na znanje, smatram za kaj μηδὲ συμφορὰν δέχου τὸν ἄνδρα, στρατηγόν τινα; z μᾶλλον imam rajši, više cenim, stavim kaj nad kaj; b) dopustim kaj, vzamem nase, potrpežljivo prenašam, ...
ἐπι-λέγω
(tudi v tmezi) 1. act. in pass. a) (zraven še) izberem; b) zraven še povem, pravim, pri-, dostavim λόγον, navedem τεκμήρια; c) NT imenujem. 2. med. a) nabiram zase, izberem sebi NT, τῶν ἀρίστων iz najboljših; b) prebiram, čitam βιβλίον, γράμματα; c) preudarjam pri sebi, premišljam ταῦτα, oziram se na kaj πρήγματα, ὁμοίως ocenjam na enak način; d) z μή in inf. fut: bojim se, da ne bi.
Dostopnost