Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
δαίω
[Et. iz δαίϝω, δάϝ-jω prižgati. – Obl. cj. aor. δάηται, pt. aor. pass. δαισθείς, pf. δέδηα, plpf. ep. δεδήειν]. ep. poet. 1. act. za-, prižigam, palim; χώραν z ognjem pustošim, požigam. 2. med. = pass. (s pf. act.) gorim, plamtim, plapolam, οἰμωγή krik je nastal, se je razlegal, πόλεμος vojska se je vnela, ὄσσα δεδήει počil (raznesel se) je glas.
δαμάζω
, ep. δαμνάω, ep. poet. δάμνημι, δάμναμαι [Et. lat. domare, nem. zähmen (got. tamjan); gršk. še: δμητός, ἀδάματος, δμώς. – Obl. 2 s. med. δαμνᾷ, impf. 3 s. ep. δάμνα, fut. δαμάσω, δαμάω, 3 sg. δαμᾷ in δαμάᾳ, 3 pl. ep. δαμόωσιν, aor. ἐδάμασ(σ)α; med. 3 sg. cj. δαμάσσεται; pf. pass. δέδμημαι; plpf. 3 pl. δεδμήατο; aor. pass. ἐδαμάσθην, ἐδμήθην in ἐδάμην; 3 pl. δάμεν, cj. δαμήω, δαμείω, inf. δαμῆναι, δαμήμεναι] krotim 1. act. a) krotim, strahujem, udomačim, upregam v jarem; b) omožim (deklico s kom τινί); c) obvladam, uženem, premagam, podjarmim, ubijem, slabim, ugonobim, πληγῇσιν bičam, κισσός objemam, oklepam. 2. pass. a) ukrotijo me, podležem (ὑπό) τινι, ὑπό, ἔκ τινος premaga me kdo, pokoravam se; pf. podložen sem, pokoren sem, služim; b) dam se preprositi, vdam se prošnjam; c) oslabim (-eti). 3. med. = act. οἴνῳ φρένας omamim srce z vinom.
δαπανηρός
3 δάπανος 2 (δαπάνη) 1. potrošen, zapravljiv, razsipen ἐλπίς. 2. drag, predrag, potraten πόλεμος. – adv. -νηρῶς z velikimi stroški.
δατέομαι
d. m. (samo prez. in impf.) 1. delim, razdelim, razrežem; μένος Ἄρηος δατέονται so enake srčnosti, bore se z enako hrabrostjo; χθόνα razhodim, razteptam; ἐπισσώτροις s kolesi zdrobim, raztrgam. 2. dodelim (si) kaj, prejmem, uživam.
δέ
[Et. sor. lat. de, slov. do, nem. zu, gršk. še δή, ὅ-δε, -δε] členica, ki stoji navadno na drugem, pogosto tudi na tretjem mestu 1. a) pomenja nasprotje: pa, ali, toda; μὲν … δέ sicer (pač) … toda (ampak), z ene strani … z druge, deloma … deloma; οἱ μὲν … οἱ δέ eni … drugi; dostikrat se μέν ne prestavlja; b) ampak; c) v vprašanjih za τί, τίς, τίπτε (in) vendar. 2. izraža prehod k novemu stavku ali veže posamezne stavke in, nadalje, torej; pogosto se ne prestavlja. 3. veže vzročne stavke: kajti, namreč ἀλλ' ἐμέθεν ξύνες ὦκα, Διὸς δέ τοι ἄγγελός εἰμι. 4. v poreku, zlasti za pogojnim, časovnim in primerjalnim prorekom: tako, vendar, potem, marveč. 5. za parentezami in daljšimi medstavki, ako se začetek stavka ponavlja: torej, kakor rečeno, Prot. 313. a ὃ δὲ περὶ πλείονος τοῦ σώματος ἡγεῖ, τὴν ψυχήν, … περὶ δὲ τοῦτου. 6. v zvezi z drugimi členicami: καὶ … δέ pa tudi, razen tega; οὐδέ … δέ tudi ne; δὲ καί pa tudi (celo); δέ τε, δέ – τε in tudi, pa tudi; δ' αὖ a zopet, nasproti; δέ γε naspro...
Dostopnost