Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
κατ-ερείπω
[intr. aor. κατήρῐπον, pf. κατερήρῐπα] 1. trans. ion. prevračam, podiram, razdiram. 2. intr. ep. podiram se, (z)rušim se; ἔργα jemljem konec, ginem.
κεῖμαι
ležim, sem; počivam, spim; ležim brez dela; ležim na tleh (bolan, utrujen, v nezavesti); ležim v nesreči, nesrečen sem, zanemarjen sem; mrtev sem, nepokopan sem; nahajam se, bivam; ležim, stojim; postavljen sem, položen sem, shranjen sem, nahajam se; določen sem, v veljavi sem, obstajam; visim; odvisen sem od česa
κεῖμαι
[Et. kor. k'ej, ležati, odtod: κοιμάω, κοίτη, ὠ-κεανός, κώμη, lat. cu-nae (iz k'oi-nā), civis (starolat. ceivis), nem. Heim. – Obl. 2 sg. κεῖσαι, 3 κεῖται, 3 pl. κεῖνται, cj. κέωμαι, κέηται, opt. κεοίμην, imp. κεῖσο, κείσθω, inf. κεῖσθαι; impf. ἐκείμην, ἔκεισο, ἔκειντο, fut. κείσομαι; ep. praes. 3 pl. κείαται, κέαται, κέονται; cj. 3 sg. κῆται, impf. κείμην, 3 pl. κείατο, κέατο, iter. κέσκετο; ion. pr. 3 sg. κέεται, inf. κέεσθαι; rabi se tudi kot pf. pass. od τίθημι]. 1. ležim, sem a) počivam, spim; b) ležim brez dela; c) ležim na tleh (bolan, utrujen, v nezavesti); d) ležim v nesreči, sem nesrečen, zanemarjen:; e) sem mrtev, nepokopan; f) nahajam se, bivam τόπον. 2. o stvareh: a) ležim, stojim (o krajih); τόπον ležim na kakem kraju, πόλις αὐτάρκη θέσιν κειμένη mesto z ugodno lego:; b) sem postavljen, položen, shranjen, nahajam se, περὶ τῆς κεφαλῆς ovit sem okoli glave, opletam glavo, εἰς ἀνάγκην κείμεθα prisiljeni smo, εὐεργεσία ἀνάγραπτος κεῖται stoji, ostane zapisana, ἄεθλον nagrada ...
κέλαδος
, ὁ [Et. iz qelā-d-, lat. classis iz qlad-ti-, kor. qalā, gl. καλέω] ep. poet. krik, vrišč; hrup, šum, hrušč, glas Εὐίου, zvok λύρας; pok(anje) z bičem, ὀξὺν δι' ὤτων κέλαδον ἐνσείσας storil je, da je zašumel pok skozi ušesa.
κέλης
, ητος, ὁ 1. konj za dirko, dirjalec, dirjač. 2. ladja brzoplovka (z eno veslarsko klopjo).
κελητίζω
jaham na dirjalcu (dirjaču, dirjalnem konju, konju za dirko), spretno jaham
κελητίζω
ep. jaham na dirjalcu (konju za dirko), spretno jaham (kot jezdec, ki skače z enega konja na drugega).
κέντρον
, τό (κεντέω) 1. a) bodica, bodilo, ostroga, osten (palica z železnim šilom, s katerim so zbadali in poganjali živino); b) jermenast bič z bodicami (kot mučilo); c) želo; d) igla, ostnata zapona. 2. a) izpodbadanje, izpodbuda, mik; b) bolečina; c) ἐμοῦ hrepenenje po meni. 3. središče (centrum).
Dostopnost