Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
σύν
, ξύν I. adv. hkrati, vkup. II. praep. z dat. 1. s, skupno s, s kom vred; pri osebah izraža: a) spremstvo: σὺν τοῖς φίλοις s prijatelji, εἰμὶ σύν τινι stojim na strani koga, οἱ σὺν αὐτοῖς njih zavezniki (ali njim podvrženi narodi), οἱ σύν τινι spremljevalci; b) pomoč: σὺν θεῷ, σὺν θεοῖς z božjo pomočjo, ako bog da, če bog hoče. 2. pri stvareh izraža: a) čas: hkrati s; b) način in sredstvo: s, z, med, σὺν γήρᾳ v starosti, σὺν κραυγῇ s krikom, σὺν μεγάλῳ z veliko izgubo, drago, σὺν τοῖς φιλτάτοις αἱροῦμεν z najljubšim, s tem, da žrtvujemo najljubše, σὺν τῷ δικαίῳ pravično, σὺν τάχει hitro, σὺν τῇ ἀξίᾳ kakor se spodobi, σὺν τῷ σῷ ἀγαθῷ na (v) tvojo korist, σὺν δόξῃ slavno.
συν-αιρέω
[gl. αἱρέω, aor. ep. σύνελον] 1. zgrabim, vkup vzamem, pograbim, poberem χλαῖναν; povzamem, posnamem; pren. razumem, (ὡς) συνελόντι (εἰπεῖν) da na kratko povem (povzamem), skratka, kratko in malo, z eno besedo, ξυνελὼν λέγω, φημί povzamem (povem) kaj na kratko (z nekoliko besedami). 2. a) pograbim, napadem νόσος; b) osvojim skupno s kom, pomagam osvojiti Σύβαριν, πόλιν; c) popolnoma premagam, uničim, starem, zmečkam, razrušim ὀφρῦς, τὰ τῶν Ἀθηναίων; d) odtrgam, poberem.
συναλλαγή
, ἡ (συν-αλλάττω) 1. medsebojna izmenjava, zamena, izprememba; a) občevanje, druženje λέκτρων; λόγου pomirjevalen govor; b) ὀλέθριαι συναλλαγαί sestanek z Nesom, νόσου napad bolezni, bolezen; c) poravnava, sprava ἐκ συναλλαγῆς. 2. usoda, dogodek; pl. slučaji usode δαιμόνων od bogov naklonjena usoda.
συν-αρπάζω
pograbim s silo; 1. hitro popadem, zgrabim, odnesem, odpeljem, odženem, zanesem NT. 2. φρενί dosegam z umom, hitro razumem.
σύν-αυλος
2 (αὐλή) kdor stanuje blizu (skupaj) πρὸς χώροις; pren. τινί udarjen (z blaznostjo).
συν-δοκεῖ μοι
impers. tudi meni se tako zdi, tudi moje mnenje je, sem istega mnenja, pritrjujem, συνδοκοῦν ἡμῖν ἅπασιν po skupnem sklepu nas vseh, συνδόξαν πατρί z očetovim dovoljenjem; pass. τὸ τέλος τῶν λόγων πᾶσιν ἔοικε ξυνδεδογμένον εἶναι ob sklepu govora so, kakor se zdi, vsi istega mnenja.
συνεχής
2 (συν-έχω) 1. a) ki se drži skupaj, neprestan, nepretrgan, zaporeden, tekoč; b) ki se drži česa, držeč se, soseden πύργοις. 2. o času: trajen, neprestan, stalen, neprenehljiv πόνος; δύναμις stalna vojska, τὸ συνεχὲς τοῦ δήμου stalno občevanje z narodom, τὰ συνεχέστατα stalne (redne) potrebe. – adv. συνεχές, ion. -χέως, -χῶς nepretrgoma, zdržema, neprestano, venomer.
Dostopnost