Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἀ-
predpona: 1. alpha privativum = ne-, brez (pred nastopnim samoglasnikom ἀν-) ἄ-τιμος, ἀν-αίτιος; et.: nastalo iz idevr. n̥, lat. in, nem. un, slov. je (iz ę), ne-je-voljen, ne-je-veren; prim. lat. in-nocens, nem. un-schuldig). 2. alpha copulativum (iz ἁ-, σα-, idevr. sm̥ = skupno, so-, lat. sim-, nem. iz istega korena zu-samm-en, slov. sam = ipse, solus) ἁ-πλοῦς, lat. simplex; ἅ-πας. 3. alpha protheticum: ἀ-στήρ, prim. lat. stella (iz ster-la), nem. Stern; ἀ-μέλγω slov. molzem.
δέ
[Et. sor. lat. de, slov. do, nem. zu, gršk. še δή, ὅ-δε, -δε] členica, ki stoji navadno na drugem, pogosto tudi na tretjem mestu 1. a) pomenja nasprotje: pa, ali, toda; μὲν … δέ sicer (pač) … toda (ampak), z ene strani … z druge, deloma … deloma; οἱ μὲν … οἱ δέ eni … drugi; dostikrat se μέν ne prestavlja; b) ampak; c) v vprašanjih za τί, τίς, τίπτε (in) vendar. 2. izraža prehod k novemu stavku ali veže posamezne stavke in, nadalje, torej; pogosto se ne prestavlja. 3. veže vzročne stavke: kajti, namreč ἀλλ' ἐμέθεν ξύνες ὦκα, Διὸς δέ τοι ἄγγελός εἰμι. 4. v poreku, zlasti za pogojnim, časovnim in primerjalnim prorekom: tako, vendar, potem, marveč. 5. za parentezami in daljšimi medstavki, ako se začetek stavka ponavlja: torej, kakor rečeno, Prot. 313. a ὃ δὲ περὶ πλείονος τοῦ σώματος ἡγεῖ, τὴν ψυχήν, … περὶ δὲ τοῦτου. 6. v zvezi z drugimi členicami: καὶ … δέ pa tudi, razen tega; οὐδέ … δέ tudi ne; δὲ καί pa tudi (celo); δέ τε, δέ – τε in tudi, pa tudi; δ' αὖ a zopet, nasproti; δέ γε naspro...
Dostopnost